Timotej Milanov
Svinjsko meso je spet pod žarometi, tokrat zaradi dviga cene, kar je vznejevoljilo predelovalno industrijo, v kateri se zaradi tega soočajo s težavami v poslovanju, in razveselilo prašičerejce, ki sicer opozarjajo, da zaradi prenizkih odkupnih cen ne morejo preživeti. V zadnjih tednih so se kot posledica izbruha afriške prašičje kuge na Kitajskem in zaradi posledičnega vpliva na evropski izvoz svinjskega mesa cene dvignile za 30 odstotkov, kar pomeni, da so kmetje dobili 1,69 evra za kilogram svinjskega mesa. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani vidi nastalo stanje kot odraz slabe koordinacije in nezadostnega strateškega povezovanja med kmeti, predelavo in trgovino. "Zaradi tega se takoj, ko pride do šokov ali sprememb na trgu, to odrazi v obliki takih ekscesov. V razvitih državah je v oskrbni verigi veliko sodelovanja in pogovarjanja, kar se potem pokaže v umirjenosti ob tovrstnih situacijah." Kuhar poudarja, da je tovrstne sisteme, ki smo jih v Sloveniji že imeli v preteklosti in kasneje načrtno razstavili, nemogoče spet zgraditi čez noč, država pa mora po njegovem mnenju dati jasne signale, kdo je odgovoren za dosego teh ciljev. "Država mora spodbujati velike proizvajalce, ki imajo potencial za rast. Sodobno kmetovanje pa mora temeljiti na strateškem razumevanju sveta."
Kmetije z dvema prašičema niso konkurenčne
V Panviti opozarjajo, da je samooskrba s svinjskim mesom v Sloveniji na zelo nizki ravni, 35-odstotna in še pada. "To pomeni, da je Slovenija odvisna od uvoza svinjskega mesa, po katerem potrošniki najpogosteje posegajo, bolj kot po perutnini in govedini. Odvisnost od uvoza pomeni, da cene mesa na svetovni borzi pošteno krojijo tudi cene mesa v Sloveniji. Ob naraščajočih stroških dela, transporta, energentov in embalažnine smo tudi proizvajalci primorani svoje cene prilagoditi," pravijo. Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja je zadovoljen z dvigom cen, ki po njegovem mnenju pomenijo stabilizacijo razmer na trgu. Kot pravi, je industrija vedno doslej dvignila cene na osnovi vhodne komponente: "Vendar še ni delala z izgubo, saj bi v nasprotnem primeru propadla."
Za več doma rojenih živali
V slovenski predelovalni industriji na letni ravni zakoljejo 900 tisoč prašičev, od tega jih je 250 tisoč na leto vzrejenih na okoli 500 slovenskih prašičerejskih kmetijah. V Slovenski zvezi prašičerejcev si prizadevajo, da bi to število do leta 2025 dvignili na 350 tisoč na leto. Zaradi situacije na trgu lahko kmetje danes dražje prodajo tudi odojke, za katere lahko iztržijo 85 evrov, medtem ko so lahko še pred nekaj tedni računali na največ 50 evrov za 30-kilogramsko žival.
Kako okrepiti slovensko prašičerejo
Slovenija po navedbah ministrstva za kmetijstvo večino svinjine pridobi iz držav EU, največ iz Avstrije. Ob dvigu odkupnih cen se te lahko prenesejo na višje cene za potrošnika, vendar na ministrstvu pravijo, da o tem v veliki meri odloča trgovina kot končni člen pri prodaji potrošniku. Pri tem še dodajajo, da ministrstvo nima pristojnosti, da bi posegalo v oblikovanje cen mesa na trgu. Režonja glede tega pravi, da so nekatere države v Evropski uniji našle obvod - kmetom pomagajo preko regij. "Vsaka država pravi, da ne pomaga lastni prašičereji, hkrati pa dajo denar na regijsko raven, od tam pa pridelovalcem hrane." Vmesni nivo lokalne samouprave v obliki pokrajin bi bil lahko po njegovem mnenju tudi eden od inštrumentov, s katerim bi v Sloveniji zaščitili domače kmetijstvo. "Gre samo za stvar posameznih interesov, da tega še nismo uresničili, vse drugo so laži in izgovori." Na ministrstvu navajajo, da si prizadevajo za izvedbo sistemskih in finančnih ukrepov, s katerimi bi pripomogli k zaustavitvi krize v prašičereji. Na ravni EU gre predvsem za podporo zasebnemu skladiščenju, reaktivacijo izvoznih nadomestil in začasno izredno pomoč kmetom, na državni ravni pa za pomoč po tako imenovanem pravilu de minimis.
Začetek aktivnosti za ustanovitev borze
Kmalu naj bi se začele tudi aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo slovenske borze, po kateri bi določali ceno svinjskega mesa, medtem ko se danes igralci na slovenskem trgu še vedno ravnajo po ceni z avstrijske borze Steirerfleisch. Generalna sekretarka GIZ mesne industrije Ana Ahčin pravi, da ustanovitev borze sicer podpirajo, a da je še prenagljeno govoriti o tem, saj da je zadeva povsem na začetku. Razmere na trgu so po njenem mnenju rešljive samo skozi dvostranska pogajanja podjetij s trgovci, ki bodo morali najti načine, kako zvišanje cen surovine preliti v prodajne cene. V Panviti pojasnjujejo, da so trgovce in druge poslovne partnerje ter ustanove, ki jim dobavljajo meso, o spremembah cen že obvestili in so z njimi v pogovorih o prilagoditvi pogojev poslovanja v prihodnje.
