"Sam sem se z boleznijo hitro sprijaznil in to, da se čim prej sprijazniš, se mi zdi tudi najboljši način za spopadanje z rakom. Ne da odnehaš, ampak da se vprašaš, čemu se lahko odrečeš, kaj lahko spremeniš. Ali je to hiter tempo življenja, napetosti, način prehranjevanja, več fizičnega gibanja. Nekaj, s čimer skušaš uravnovesiti svoj organizem," pripoveduje glasbenik Aleksander Mežek, ki ga je pred dobrim desetletjem presenetila diagnoza rak na debelem črevesu. Eno leto obsevanj in dve operaciji ter tri leta, da je bil spet zdrav. Danes je ambasador programa Svit, preventivnega programa za odkrivanje raka na debelem črevesu. "Vem, da se ljudje bojijo posegov in kaj bodo po njih izvedeli, a to je bistveno manjši riziko, kot če čakaš in zboliš, potem pa so potrebne operacije, terapija, obsevanja. Veliko bolje je, da greš na redne preventivne preglede," svetuje Mežek.
Najpogostejši rak na koži, prostati, debelem črevesu in danki, na pljučih in na dojki
Po podatkih iz registra raka pri nas za to boleznijo zboli več kot 14 tisoč Slovencev na leto, blizu osem tisoč moških in več kot šest tisoč žensk. Zaradi njega umre več kot šest tisoč ljudi letno, med njimi nekaj več moških kot žensk. Med nami živi več kot sto tisoč oseb, ki so kdaj zbolele za eno od rakavih bolezni, navaja dr. Maja Primic Žakelj, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku. In dodaja: od tistih, ki so se rodili leta 2015, bosta do svojega 75. leta starosti za rakom zbolela predvidoma eden od dveh moških in ena od treh žensk. Najpogostejši pri nas so rak na koži, prostati, debelem črevesu in danki, na pljuč in na dojki, teh je skoraj 60 odstotkov vseh rakov.
Lani je za rakom pri nas zbolelo 15.300 ljudi, 8764 moških in 6793 žensk.
Pri moških je med raki na prvem mestu rak na prostati, sledijo mu kožni rak, pljučni rak in rak na debelem črevesu in danki.
Pri ženskah je na prvem mestu rak na dojki, sledijo mu kožni rak, rak na debelem črevesu in danki ter pljučni rak.
Od vseh rakavih bolnikov, ki so zboleli leta 2015, je 62 odstotkov moških in 60 odstotkov žensk zbolelo po 65. letu starosti.
Petletno čisto preživetje odraslih slovenskih bolnikov z rakom, ki so zboleli v obdobju 2011–2015, je že večje od 57 odstotkov.
Izjemen pomen presejalnih programov
Presejalni programi za raka pomembno prispevajo k uspešnemu zmanjšanju zbolevnosti in povečanju preživetja oziroma zmanjšanju umrljivosti. Koordinator državnega programa obvladovanja raka dr. Branko Zakotnik pravi: "Zbolevnost za rakom na materničnem vratu se je zmanjšala za 61 odstotkov, kar je skoraj 130 obolelih letno manj, in za rakom na debelem črevesu in danki za 20 odstotkov, kar je skoraj 400 obolelih letno manj. Osebe, ki so jim raka odkrili v presejalnih programih, umirajo štirikrat manj pogosto kot enako stare osebe, ki jim je bil rak odkrit zunaj presejalnih programov."
Po zbolevnosti in umrljivosti v prvi tretjini v Evropi
Po ocenah števila tistih, ki so zboleli ali umrli za rakom, se je Slovenija v letu 2018 znašla v prvi tretjini evropskih držav. Strokovnjaki Mednarodne agencije za raziskovanje raka so ugotovili, da je bila Slovenija lani po incidenčni stopnji vseh rakov razen kožnega na devetem mestu med 40 evropskimi državami. Pred nami so bile Madžarska, Irska, Norveška, Danska, Belgija, Francija, Anglija (UK) in Nizozemska, kar pomeni, da je v teh državah za rakom zbolel večji delež populacije kot pri nas. Po umrljivosti smo bili na sedmem mestu. Več ljudi kot pri nas je za rakom umrlo na Slovaškem, Madžarskem, Hrvaškem, Poljskem, Danskem in v Latviji.
Več investirati v paliativno oskrbo
Koordinator državnega programa obvladovanja raka dr. Branko Zakotnik med ključnimi izzivi obvladovanja raka izpostavlja celostno rehabilitacijo in paliativno oskrbo bolnikov z rakom: "Jasno je, da ne more biti cilj samo preživetje, bistven poudarek mora biti na kakovosti preživetja." Detabuizirati moramo paliativno oskrbo, v to področje je treba bistveno več investirati in to oskrbo omogočiti vsem bolnikom, ki jo potrebujejo, ne le bolnikom z rakom, poudarja. "Premiki na tem področju do sedaj so bili, vendar so prepočasni. Imamo državni program paliativne oskrbe, ki nikakor ne more zaživeti. Nimamo ustrezne zakonodaje na tem področju, nimamo specializacije iz paliativne oskrbe, predvsem pa ni javnih razprav za ureditev tega področja," opozarja in doda, da so ministru za zdravje za leto 2019 predlagali, da se v vseh slovenskih bolnišnicah ustanovijo paliativni timi.
