Da je hiv pozitiven, je Sebastjan izvedel pred slabimi tremi leti. Bil je sredi dvajsetih, pred tem se je redno testiral, kot je priporočeno, a vročina, slabo počutje in utrujenost so ga vseeno presenetili. Po obisku osebnega zdravnika, je odšel še do infektologa. "Diagnoza je bila zelo zgodnja, kar je dobro, saj to izboljša prognozo za naprej," poudari pomen rednega testiranja, če obstajajo tveganja. "Seveda tega ne pričakuješ, a ko vse premelješ, prideš do sklepa, da tako pač je. In ni konec sveta," pravi danes.
Dobljene bitke na dolgi poti
V zadnjem letu so nevladne organizacije in klinika za infekcijske bolezni ob pozitivnem mnenju komisije za medicinsko etiko uspeli doseči, da je zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ukinil možnost vpogleda v izdana zdravila za zdravljenje hiva vsem zdravstvenim delavcem razen izbranemu osebnemu zdravniku. Prav zdravstvo ostaja namreč področje, kjer so osebe s hiv najpogosteje izpostavljene diskriminaciji in kršenju njihovih pravic, pojasni Mitja Ćosić. V letošnjem letu je bila dosežena sicer pomembna zmaga pri boju proti diskriminaciji, saj je bila potrjena precedenčna odškodninska sodba zoper zdravstvenega delavca zaradi diskriminiranja osebe s hivom pri dostopu do zdravstvenih storitev. V naslednjem letu pripravlja Legebitra tudi anketo o kakovosti življenja oseb s hiv, s poudarkom na diskriminaciji v zdravstvu. Prav tako si bodo še naprej prizadevali za spremembo nesmiselne omejitve ZZZS, ki osebam s hiv, ki se zdravijo, ne omogoča več, da bi dobile zdravila za tri mesece, ampak le za en mesec vnaprej. Sebastjan prizna, da četudi živi v mestu, se mu je že zgodilo, da je imel le še zadnjo tableto in je v lekarno šel v paniki, ali bodo imeli zdravila na zalogi. "Trije meseci marsikaj olajšajo, saj si lahko prej po dveh mesecih in pol že začel načrtovati, kdaj boš ponovno prevzel zdravila za naprej," pojasni. Mitja Ćosić opiše primer, ko oseba s hiv, ki je zbolela za gripo, ni mogla pravočasno v lekarno, hkrati zaradi vztrajajoče stigme tudi ni bilo nikogar, ki bi lahko šel po zdravila. „Zdravila so neposredno vezana na preživetje oseb s hivom. So zelo učinkovita, a treba jih je jemati vsak dan,« poudari Mitja Ćosić. »V primeru, da pride do večkratnih prekinitev terapije, obstaja nevarnost, da se razvije odpornost virusa na zdravila,“ opozori, da gre tudi za interes javnega zdravja. Njihovo pobudo za ponovno uvedbo izdaje trimesečne zaloge zdravil, ki so jo poslali na ZZZS, je podprla tudi komisija za medicinsko etiko. A na ZZZS odgovarjajo, da bi o spremembi sedanjega sistema morala odločati njihova skupščina, nato pa bi spremembo moral potrditi tudi minister za zdravje. "Zadnje spremembe je skupščina sprejela septembra, terminski okvir za pripravo novih pravil v letu 2019 pa še ni določen," pravijo na ZZZS.
Dobra praksa svetovnega merila
Program brezplačnega in zaupnega testiranja za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, ki ga pri Legebitri izvajajo že desetletje, je Svetovna zdravstvena organizacija letos pripoznala kot primer dobre prakse, saj so s testiranjem v vseh slovenskih regijah vzpostavili sistem, ki je prijazen in lahko dostopen uporabnikom, zunaj zdravstvenih ustanov. Pri tem tesno sodelujejo z inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete in s kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, program testiranja pa sofinancirata Ministrstvo za zdravje in ljubljanska občina. Število testiranj, ki jih letno opravijo, raste: leta 2016 so testirali 818 oseb, lani 1018, letos do konca prejšnjega tedna pa že 1150. "Veseli smo, da so tudi na ministrstvu prepoznali pomen našega testiranja na hiv in ostale spolno prenesene okužbe," poudari pomen podpore Mitja Ćosić. Doda, da v Sloveniji ostaja glavna težava to, da je polovica diagnoz hiv še vedno poznih. Med temi jih je pol zelo poznih, ko je okužba s hivom že napredovala v aids. Tudi na Nacionalnem inštitut za javno zdravje (NIJZ) so ob koncu prejšnjega tedna opozorili, da ocenjujejo, da je diagnosticiranih še vedno le okoli 70 odstotkov oseb s hiv. Zato pozivajo k testiranju, saj bi se z znižanjem deleža nediagnosticiranih primerov in z zdravljenjem zmanjšala tudi pojavnost novih okužb. Po podatkih NIJZ je bilo letos do 20. novembra zabeleženih 32 novih diagnoz (lani 39), od teh pa je bilo kar 18 poznih diagnoz (56 odstotkov), kar je višje od lanskega povprečja, ko je bilo poznih diagnoz 44 odstotkov.
Poleg tedenske možnosti brezplačnega testiranja na ljubljanski infekcijski kliniki, lahko test izvede tudi vsak osebni zdravnik. "Moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, priporočamo testiranje na 3 do 6 mesecev. Testiranje vsaj enkrat letno je zelo smiselno tudi pri heteroseksualnih osebah, ki niso v obojestransko monogamnih razmerjih ali pa imajo spolne partnerje iz območij z višjo prevalenco okužbe," pojasni Mitja Ćosić, da med tem sodi tako vzhodna Evropa kot podsaharska Afrike in jugovzhodne Azije. Testiranje je priporočljivo za vse spolno aktivne osebe, za zanesljivost rezultatov pa je s testiranjem potrebno počakati 6 tednov po tveganem spolnem odnosu, doda. "Za vse, ki so v preteklosti imeli tvegane spolne odnose in imajo simptome, ki bi lahko kazali na napredovano okužbo s hiv, pa je nujno, da se takoj testirajo, saj je čim zgodnejši pričetek zdravljenja izjemnega pomena za ohranitev zdravja," pravi Mitja Ćosić.
Če je hiv zdravljen, tudi ni prenosljiv, poudarjajo v Legebitri, na potrjene znanstvene raziskave med drugim tudi ameriškega centra za nadzor in preventivo bolezni. "Gre za procese soočanja z boleznijo," pove Sebastjan. Ko se je sam sprijaznil z diagnozo, je povedal doma in nato prijateljem. Da je hiv pozitiven, pove tudi novim partnerjem. "Ne gre za nekaj, kar bi skrival," poudari pomen prebijanja stereotipov, ki so ostali iz prvega obdobja epidemije, ko zdravljenje še ni bilo na voljo. "Oseba s hiv, ki se uspešno zdravi, doseže najkasneje v roku pol leta nezaznavno koncentracijo virusa, kar pomeni, da je raven virusa v krvi tako nizka, da ni možnosti, da se prene naprej na druge," pojasni. Prav z namenom osveščanja širše javnosti, odpravljanja strahov in preprečevanja diskriminacije bodo tudi v Legebitri v prihodnjem letu več delali na mednarodni kampanji Nezaznavno je neprenosljivo.
Ta teden, v času evropskega tedna testiranja, bo na kliniki za infekcijske bolezni UKC Ljubljana brezplačno testiranje mogoče kot vedno v ponedeljek med 12. in 14. uro ter nato še vsak dan do konca tedna med 14. in 15. uro. Termini in kraji testiranj, ki jih omogoča Legebitra in so namenjeni moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, so zbrani na spletni strani kajisces.si.
