Slovenski državni holding, ki ga vodi Lidia Glavina, je za dober teden - neuradno zaradi nedavnih zimskih počitnic - zamaknil rok za oddajo zavezujočih ponudb za Abanko, ta se izteče 20. marca. Ni skrivnost, da državna banka, ki je bila leta 2013 sanirana z davkoplačevalskim denarjem in je naprodaj zaradi zavez Bruslju, mika ameriški sklad Apollo, ki ima skupaj z EBRD v lasti Novo KBM, k njej je že pripojil PBS in slovenski del banke Raiffeisen. Njihova ponudba bo do roka gotovo prispela na sedež upravljavcev državnega premoženja. "Stoodstotno tega ne morem potrditi, predpostavljam pa, da bomo dali zavezujočo ponudbo," je v intervjuju za Večer v začetku marca povedal Laszlo Wolf, član uprave madžarske banke OTP, namestnik predsednika uprave za komercialo in prevzeme.
Apollo in OTP veljata za nesporna favorita v tej trenutno najbolj vroči privatizacijski zgodbi. Ali bosta v tekmi ostali tudi Erste Group - ta je pri nas že prisotna z banko Sparkasse in družbo Erste Card, ki je kupila slovenski Diners Club, ter AIK v lasti Miodraga Kostića, uradno ni znano, ostale možnosti (sklad Advent, ki je lastnik Addiko banke, in sklad Blackstone) so manj verjetne. A v poslu, posebno v privatizacijah, očiščena Abanka je ta hip še razmeroma privlačna tarča, ne gre ničesar povsem odpisati. Dejstvo pa je, da postaja igra okoli Abanke, ki bo pomembna nova etapa konsolidacije slovenskega bančnega trga, vse bolj vroča in napeta, v njej pa je tudi vse več zanimivih igralcev.
Uefa, OTP, Abanka ...
Potem ko so Madžari, banka OTP, ravno z Apollom izgubili bitko za Novo KBM, so se sedaj vstopa na slovenski trg lotili precej bolj odločno in agresivno. Prek povezanih družb so tako že vstopili v dolgo nasedli nepremičninski projekt Emonika, cilja, da bi prevzeli Abanko, pa tudi že nekaj časa ne skrivajo več, potencialno jih zanima tudi SKB. Finance so pisale, da se bančna skupina Societe Generale slej ko prej umika s (premajhnega) slovenskega trga. Francozi so lani že prodali dve banki v vzhodni in jugozahodni regiji, na Poljskem in v Srbiji.
Kakšna bo cena
Nezavezujoče ponudbe za Abanko, oddane decembra, naj bi se po pisanju Siola gibale v razponu med 0,6- in 0,7-kratnikom knjigovodske vrednosti. To bi pomenilo, da bi država za vse delnice Abanke iztržila med 350 in 400 milijoni evrov. Cena bo na koncu odločilni faktor pri odločanju o prodaji.
Spomnimo: Apollo je Novo KBM kupil za 250 milijonov evrov, za 59 odstotkov delnic NLB je država iztržila slabih 610 milijonov evrov.
Wolf pri guvernerju
Voljč na finančnem ministrstvu
Zelo aktivni so tudi Američani. Ameriški sklad Apollo je že ob prihodu na slovenski trg napovedal širjenje in akvizicije. Abanka je za njih tako rekoč idealna tarča zaradi interesa, da bi "napadli" osrednjeslovenski trg. Teoretično sta možnosti tudi prevzema SKB in/ali Addiko bank, a za njih bi bila Abanka veliko boljša. Zgodba ni nepomembna niti za mariborsko Novo KBM. Američani bi se morebitne integracije Nove KBM in Abanke zelo verjetno lotili iz Maribora, kjer so se sprememb že lotili in imajo razvito infrastrukturo, in ne nasprotno. To ne bi bilo nepomembno z vidika združevanja služb, prilagoditve in prestrukturiranja ter ne nazadnje zaposlenih v Mariboru. Gotovo pa je, da bodo Američani Novo KBM (z Abanko ali brez nje) na neki točki prodali in se umaknili. Morebitni uspešni prevzem bi gotovo podaljšal njihovo bivanje in poslovanje v Sloveniji.
Bo Jamnik nadzornik?
Apollo po odhodu Gernota Lohra iz nadzornega sveta banke išče novega nadzornika, kandidatov je po naših informacijah več, Slovencev in tujcev, v igri pa naj bi bil zelo resno tudi predsednik uprave (državne) Modre zavarovalnice Borut Jamnik, ki v slovenskih finančnih in tudi političnih krogih velja za vplivnega, dobro povezanega in obveščenega. Imenovanja pred oddajo zavezujočih ponudb očitno ne bo, zveza do Jamnika pa bi lahko bil prav Voljč. Ob tem pa se gotovo zastavlja vprašanje, ali bi Jamnik Američanom s kakšnimi informacijami neformalno pomagal že v tej fazi, četudi še ni in morda na koncu niti ne bo nadzornik. Stike gotovo imajo. Jamnik na naša vprašanja ni odgovoril.
Kaj (ne) bo naredila politika
V zvezi s prodajo Abanke je nemirno tudi na političnem prizorišču. Idej, da bi poskušali prodajo ustaviti ali odložiti, je kar nekaj, a evropska komisarka za konkurenčnost Margrete Vestager je bila ob nedavnem obisku v Ljubljani jasna, da je zaveze, dane ob odobritvi državne pomoči leta 2013, treba spoštovati in Abanko privatizirati. Proti prodaji je pogodbena koalicijska partnerica Levica, prvič bolj glasno in tudi javno svoja pričakovanja izražajo tudi pri SD Dejana Židana. Za Večer pravijo: "Od pristojnih institucij pričakujemo, da do zaključka (sodnega) postopka, ki ga je Evropska komisija zaradi preiskave 'bančne luknje', sprožila proti Sloveniji, zamrznejo vse postopke prodaje Abanke." Vprašanje prodaje Abanke naj bi odprli tudi na včerajšnjem koalicijskem vrhu.
LMŠ in SMC za ohranitev sistemske banke
"Prodaja NLB in sedaj Abanke sledita zavezam, ki so bile dane v preteklosti. Teh odločitev ne želimo komentirati, saj so bile sprejete v drugačnih časih in pogojih," so sporočili iz največje vladne stranke LMŠ in pomenljivo dodali, da bi v Sloveniji potrebovali svojo sistemsko banko. Tudi v SMC menijo, da bi bilo razumno in odgovorno, da ostane vsaj ena banka v večinski državni lasti, seveda pod pogojem, da je upravljanje banke strokovno in transparentno. V SMC tudi menijo, da so se okoliščine od leta 2014, ko so bile dane zaveze Evropski komisiji, tako spremenile, da lahko Slovenija utemeljeno argumentira spremembo zavez, še posebej zato, ker smo banko dokapitalizirali z lastnim in ne evropskim denarjem. Po mnenju stranke bivšega premierja Mira Cerarja so prav zaveze, dane v času vlade Alenke Bratušek, tiste, ki omejujejo delovanje bank in trenutno ustvarjajo neenak položaj na trgu.
