Elizabeta Planinšič
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek je na ustavno sodišče kot pooblaščenec Marka Bidovca, predsednika upravnega odbora fundacije Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma, na ustavno sodišče vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti 297. člena kazenskega zakonika, ki govori o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Prepričan je, da v kazenski zakonodaji obstaja protiustavna praznina, saj v dosedanji kazenski ureditvi ni izrecne prepovedi nacističnega pozdrava in vsakršne rabe simbolov nacizma, prav tako pa tudi ne fašizma. "Takšno pravno in politično stanje grobo krši osebno dostojanstvo vseh ljudi, ki so dali življenja v boju proti okupatorju, fašizmu in nacizmu in za svobodo," je zapisano v pobudi.
Povod ravnanje člana skupine tako imenovanih rumenih jopičev
Človekovo dostojanstvo je v središču ustavnega reda Republike Slovenije, navaja Teršek. Je temeljna vrednost, ki prežema ves pravni red in ima zato tudi objektivni pomen pri delovanju oblasti tako v konkretnih postopkih kot tudi pri sprejemanju predpisov. Svoboda izražanja ni absolutna pravica, saj je omejena z vrednoto človekovega dostojanstva, zato tudi ne varuje sovražnega govora. Človekovo dostojanstvo je tista vrednota, ki kot protiustavno prepoveduje sovražno izražanje v različnih oblikah, se Teršek sklicuje na komentar slovenske ustave.
Ustavno sodišče naj nacistični pozdrav, simbole nacizma in fašizma ter njihovo javno ali zasebno rabo opredeli kot prepovedano ravnanje
Za definicijo sovražnega govora z absolutno prepovedjo
Prav iz tega razloga Bidovec in Teršek problematizirata omenjeni člen kazenskega zakonika oziroma definicijo javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Po njunem mnenju je pravna ureditev, ki nacističnega pozdrava ne inkriminira kot kaznivo dejanje, v nasprotju z ustavo oziroma krši ustavno varovano pravico do zaščite človekovega osebnega dostojanstva.
Zato Bidovec in Teršek ustavnemu sodišču predlagata, naj nacistični pozdrav, simbole nacizma in fašizma ter njihovo javno ali zasebno rabo opredeli kot prepovedano ravnanje. Ustavnim sodnikom namenjata tudi poziv, naj oblikujejo definicijo sovražnega govora, v kateri bi bila vsaka oblika nacističnega in fašističnega izražanja absolutno prepovedana, pa tudi vsako zmanjševanje grozodejstev, ki sta jih fašizem in nacizem povzročila.
