Tomaž Vesel je na čelu računskega sodišča od junija 2013, ko je v državnem zboru za imenovanje prejel dvotretjinsko podporo. Še pred začetkom devetletnega mandata je bil v tem neodvisnem organu zaposlen deset let. Leta 2003 je postal prvi namestnik takratnega predsednika sodišča Vojka Antončiča, leto dni pozneje je bil za predsednika imenovan Igor Šoltes in Vesel, ki ima tudi mednarodne izkušnje, saj je delal tudi kot zunanji ekspert Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je bil devet let tudi njegov prvi namestnik.
Izkušnje pri OECD
Kot zunanji ekspert Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je Vesel sodeloval pri pripravi poročil in izvedbi zunanje pomoči v državah na ozemlju bivše Jugoslavije na področju javnih financ in javnih naročil, koncesij ter javno-zasebnih partnerstev. Pomagal pri institucionalni gradnji na področju javnih naročil in koncesij v Albaniji in pregledal ustreznost nadzora nad javno porabo v Bolgariji.
Konec preteklega leta se je v javnosti napovedovala objava poročila računskega sodišča o nabavi zaščitne opreme. Krožile so govorice, da je bilo zaznanih več nepravilnosti, predsednik sodišča Vesel pa je v medijih celo takrat povedal, da so policiji odstopili 13 pogodb, v katerih bi lahko zaznali sume storitve kaznivih dejanj. Šlo je za obdobje, ki je bilo politično precej napeto. Pričakovalo se je, da bo opozicija vložila konstruktivno nezaupnico, jeziček na tehtnici pa bi lahko bila SMC. In glede na govorice, ki so krožile, naj bi poročilo bremenilo predsednika koalicijske stranke SMC Zdravka Počivalška oziroma njegovo ministrstvo.
KPK in Fifa
Vesel je takrat v javnosti postal tarča številnih očitkov. Na dan je prišlo sicer že znano dejstvo, da poleg funkcije predsednika računskega sodišča od leta 2016 opravlja tudi funkcijo predsednika komisije za revizijo in skladnost pri Mednarodni nogometni zvezi (Fifa). Očitali so mu, da funkcija ni združljiva s funkcijo na računskem sodišču.
Ob pojavu teh očitkov je nekdanji predsednik protikorupcijske komisije (KPK) Boris Štefanec večkrat dejal, da Vesel ni v navzkrižju interesov. Potrdil je tudi, da je Vesel za svoje sodelovanje s Fifo pridobil mnenje KPK, a sedanje vodstvo komisije pravi, da tega dokumenta v arhivu ne najde. Januarja je KPK prejela prijavo v zvezi z Veselovim delovanjem v Fifi, ki je v fazi predhodnega preizkusa. Kaj od tega postopka pričakuje Vesel? "Nič. Pet let vztrajno poročam o spremembah premoženja, to nikoli ni bilo izraženo kot problem. Zakonska izjema mi to dopušča. Ne potrebujem dovoljenja nikogar, dokler se ne spremeni zakon, je pač tako. To bo treba sprejeti. Edino pravo vprašanje je, ali dovolj časa namenjam računskemu sodišču. Po trditvah mnogih še preveč," odgovarja.
"Precenjujejo moj domet"
Poleg tega je bil Vesel deležen tudi očitkov, da je sodeloval pri rušenju vlade. "Mislim, da domet mojega dela ne more imeti takih rušilnih posledic. Na neki način so precenjevali moj domet. Ne živim v svetu, kjer je potreben sovražnik, in upam, da mi tudi nikoli ne bo treba živeti v takem svetu," je dejal. Pa bi odstopil zaradi teh očitkov? "Morda se sliši samozavestno, ampak za Slovence je dobro, da si zgradimo tudi nekaj samozavesti. Mislim, da obe funkciji opravljam zelo dobro, in iz tega razloga ne vem, zakaj bi moral odstopiti," odgovarja.
Pozivi k odstopu
O zahtevi poslancev SDS, NSi in SNS, da bi o njegovem mandatu odločala mandatno-volilna komisija, pa odgovarja, da jih je zakonodajno-pravna služba že podučila, da je za to pristojna komisija za nadzor javnih financ. "V njihove notranje postopke in politične ambicije pa se ne bi spuščal. Je pa to slab signal za vse tiste, ki v Sloveniji opravljajo neodvisne funkcije," je dodal.
Konec januarja je namreč parlamentarni odbor za notranje zadeve, ki ga vodi poslanec SDS Branko Grims, na nujni seji obravnaval zakonitosti delovanja računskega sodišča "z vidika integritete in avtonomije članov". Poslanci opozicijske KUL so obravnavi te točke nasprotovali, saj da odbor za to sploh ni pristojen. Ob podpori vodje poslanske skupine SMC Janje Sluga so izglasovali, da naj se o tem izreče omenjena služba DZ. Ta je podala mnenje, da Grimsov odbor za to ni pristojen, a je predsednik odbora vztrajal, da mnenje ni zavezujoče, in seja je potekala dalje. Sklep seje je bil, da se Vesela pozove k odstopu zaradi nezdružljivosti funkcije predsednika računskega sodišča in njegovega sodelovanja s Fifo.
Sicer pa je očitke pričakoval, vendar ne tako intenzivnih in s tako "trmastim vztrajanjem brez resnih racionalnih razlogov". "Tudi naslednik, ki bo to opravljal, bo moral to vzeti v zakup. Neodvisnost je treba dokazovati iz dneva v dan, iz ure v uro, z vsako reakcijo in sam sem strašno zadovoljen, da sem zagotovil to, da so revizorji svoje delo v primeru tega revizijskega poročila pa tudi vseh drugih do zdaj lahko objektivno napisali, kar oni menijo, in imeli svojo argumentacijo. Brez mojih intervencij in to je v bistvu moje delo. Da usmerjam računsko sodišče na ta način, da jim dam popolno svobodo in avtonomijo pri izvajanju revizijskih pristojnosti, jaz pa usmerjam samo ton dela v smislu, koga in kdaj revidiramo. To je pa moja naloga in tudi moja odgovornost. Ti pritiski me samo utrjujejo v prepričanju, da delamo dobro," je prepričan.
"Ti pritiski me samo utrjujejo v prepričanju, da delamo dobro"
Mandat se mu izteče junija 2022. Na vprašanje, ali bo še enkrat kandidiral, je odgovoril, da je že dolgo na računskem sodišču. "Ne znam vam odgovoriti na to vprašanje."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
