Žana Vertačnik
Poslanska skupina stranke Nova Slovenija (NSi) poziva k ureditvi problematičnega in pomanjkljivo urejenega sistema helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), je danes izpostavil predsednik stranke Matej Tonin, ki je podrobneje spregovoril o razlogih za zahtevo sklica nujne skupne seje parlamentarnih odborov za zdravstvo in obrambo. V leto 2003 segajo začetki pilotnega projekta izvajanja HNMP, je opomnil in nadaljeval, da na nek način ta projekt traja še danes, pri čemer si kakovostnega in enakopravnega zdravstva brez HNMP ne znamo več predstavljati. Enakopravnost predsednik NSi izpostavlja zlasti v kontekstu razgibanega in raznolikega terena države, nekateri kraji so precej oddaljeni in je zato vključevanje HNMP "praktično obvezno in nujno". Slovenija nima namenskih helikopterjev za reševanje, je skupaj z reševalcem Robertom Sabolom opozoril na največjo hibo sistema, ki pušča posledice v podaljšanem aktivacijskem času, saj "včasih minejo dragocene minute, ko je potrebno spreminjati konfiguracijo helikopterjev". Viša se potreba po tovrstnem reševanju, znižujejo pa se naše zmogljivosti, je še dodal in poudaril, da je tehnika stara, dotrajana.
V letu 2019 rekordno število reševanj s helikopterjem
Leta 2019 so dežurne posadke po podatkih ministrstva za obrambo 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske v reševalnih akcijah posredovale 733-krat, od tega 183-krat pri reševanju v gorah, 505-krat so poskrbele za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, 39-krat za prevoz inkubatorja in šestkrat sodelovale pri gašenju požarov.
Pri tem so prepeljale 767 poškodovanih ali obolelih oseb, na pogorišča odvrgle okoli 290.000 litrov vode in skupaj naletele 840 ur. Za delovanje dežurnih helikopterskih posadk je dejanska realizacija dosegla znesek v višini 2.248.314 evrov.
"Z zasebnim prevoznikom bolj učinkovito in transparentno"
Vlada v tem trenutku še ni sprejela dolgoročne odločitve, kako bo organizirala HNMP, seja parlamentarnih odborov za zdravstvo in obrambo pa bi lahko po besedah Tonina predstavljala spodbudo, da "vendarle se premakne nekaj naprej". O izplenu skupne seje je dejal še, da bi "na koncu sprejeli sklep, da nas vlada seznani z odločitvami in predlogi rešitev medresorske vladne skupine, ki se je v zadnjih treh letih ukvarjala s tem, kako organizirati in pripraviti to HNMP". Cilj je "oblikovati finančno vzdržno in kakovostno HNMP", je še povedal Tonin. Ob tem je Sabol izpostavil poglavitne težave, ki pestijo sistem, saj da opaža, kaj se dogaja, ko bi na terenu potrebovali helikopter, pa ga takrat ni na voljo. "Velikokrat pride do podvojenih, potrojenih intervencij," je izpostavil in podal primer iz prvih januarskih dni tega leta, "ko je helikopter letel z inkubatorjem na Ptuj, istočasno pa sta bili dve akciji gorskega reševanja, a helikopter ni bil na razpolago". Sistem je zelo drag, upravljamo pa z velikimi, dragimi vojaškimi helikopterji, je še nadalje dodal Sabol, pri čemer opozarja, da je Slovenija poleg Hrvaške "v bistvu ena taka oaza, kjer te aktivnosti izvajajo vojaški ali policijski zrakoplovi. Naj povem, da so nas tukaj prehiteli tako Albanci kot Romuni, Poljaki, Slovaki, Čehi ... vsi ti imajo namenske helikopterje".
Sabol opozarja, da dokler "bomo delali na tak način, kot delamo zdaj z vojaškimi in policijskimi zrakoplovi, ne bomo mogli kandidirati za nepovratna evropska sredstva, s katerimi bi lahko pokrili tudi do 85 odstotkov investicije". V NSi pa sicer ocenjujejo, da bi bilo izvajanje HNMP z zasebnim helikopterskim prevoznikom za slovenske razmere bolj učinkovito in transparentno.
