"Nocoj postavljamo spomenik, jutri je nov dan," je vidno vznemirjeno dejal Milan Kučan našemu reporterju. Videlo se je, da mu je bilo neprijetno. Naš reporter Joža B. Roz je namreč izvedel, da se bo odkritja Titovega spomenika v črnogorski prestolnici - postavili so ga tik pred božičnimi prazniki, ob dnevu zmage nad okupatorjem, največjem prazniku, ki ga Podgorica praznuje 19. decembra - udeležila tudi močna in številčna delegacija bivših komunistov iz Slovenije.
Ni pa bilo nerodno le Kučanu. "Čujte, tu sn, ker, saj vete, smo socijaldemokrati naslednik one stare partije, kero je Stari vodo," je, zelo rdeč v obraz, zamomljal predsednik SD Dejan Židan in dodal: "Sej vete, da je bil največji sin naših narodof pa še pol Slovenc." Luka Mesec, Levica, se je najprej skrival za spomenikom, nato pa le povedal: "Povsem po naključju sem tukaj, saj sva s partnerko tukaj na božično-novoletnih praznikih. Do spomenika naju je prignala radovednost," se je hitel opravičevati. "Kako, prosim," se je zaslišal glas župana Podgorice Ivana Vukovića, "pa saj ste mi poslali mejl, da bi bili radi v prvi vrsti v času odkritja." Mesec je izginil.
Največji šok je naš reporter Joža B. Roz doživel, ko je za jugoslovansko zastavo zagledal Janeza Janšo, ki se je sicer skušal zamaskirati s kapo, a je v Podgorici očitno kupil takšno s premajhno številko. Ob njem je stal Milan Zver. "To, da bi prišel na odkritje spomenika največjemu zločincu in diktatorju vseh časov, bi bilo smešno. Tukaj sem, da bi fotografiral slovenske komuniste in domači javnosti razkril resnico - da si želijo nazaj v Jugoslavijo," je hitel pojasnjevati Janša. "Ampak Janez, če pa si rekel, da bova romala ..." je začel Zver. "Milan, molči. Tukaj sva tudi, da bi po slovesnosti našla najprimernejša mesta za postavitev eksploziva," je pribil Janša. "Ampak Janez, obljubil si mi, da bom v Titogradu občutil tisto, kar si ti, ko si obiskal Jajce ..." je nadaljeval Milan. "Milan, porkaduš, molči!" je že skoraj vpil Janša, Zver se je umaknil, a pri sebi še naprej tiho momljal: "Spomenik je pa lep. Kje so ti dobri stari časi, ko sem bil še v zvezi komunistov ..."
Naš reporter je hotel izjavo še od drugih bivših slovenskih komunistov, a so ti nenadoma izginili. Ni bilo več niti Danila Türka niti Vinka Gorenaka, ki sta skupaj položila venec iz rdečih nageljnov pod maršalove noge. Izginotje slovenske delegacije je opazil tudi Vuković: "Pa kje so naši Slovenci? A, tam sta Barbara Brezigar in Tone Krkovič! Hej, zakaj pa tečeta stran?" Župan ni imel sreče, slovenska delegacija je izginila. Nato je močno počilo. Stojalo, na katerem so bili venci delegacij, se je podrlo in pod seboj pokopalo višjega moškega. "Ste poškodovani, predsednik?" je zaskrbelo Vukovića. "Ne, ne, vse je v redu. Hotel sem narediti selfi za svoj instagram profil, pa se je zadeva podrla," je vijoličen v obraz začel pojasnjevati Borut Pahor. "Selfija ste delali za venci, ne pred njimi?" je vprašal naš reporter. Pahor ni odgovoril, podal je roko županu in se izgovoril, da ima bilateralne pogovore s črnogorskim predsednikom.
Vuković je zaprepaden obmolknil, našemu reporterju pa se je smejalo. Toti list ima novo ekskluzivo.
