Ker je megaprotikoronski zakon začasno, za zdaj do 31. maja, tudi njim znižal plače, se tožilci pripravljajo ugovarjati plačilnim listom z novimi zneski mesečnih prejemkov, delo pa bodo imeli tudi ustavni sodniki, ker bodo pred zahtevo, da prekontrolirajo ustavnost tega kosa protikrizne zakonodaje.
Ve se: zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev posledic za državljane in gospodarstvo znižuje za 30 odstotkov plače funkcionarjem: predsedniku republike, izvršni in zakonodajni oblasti pa "funkcionarjem v drugih državnih organih". Izjema so edino sodniki, sodna oblast, tu pa smo že v točki spora in pri stari debati, ali so državni tožilci v naši ustavni ureditvi sestavni del izvršilne ali sodne oblasti. Tožilci vsakič, ko se to odpre, argumentirajo, da so (pravo)sodna oblast, saj izvršujejo sodno oblast v kazenskih zadevah, ki je v jedru suverenosti in sodi zato med temeljne funkcije države. Protikoronski zakon, pravijo v Društvu državnih tožilcev Slovenije in v Državnotožilskem svetu, pa zdaj brez utemeljenih razlogov krivično razlikuje med tožilci in sodniki, s tem pa posega tudi v ustavnopravna razmerja med vejami oblasti.
30-odstotno znižanje pomeni, da so številni (nižji) tožilci v krizni dobi po plači spuščeni k (svojim) strokovnim sodelavcem ali celo nižje. Da se v polni meri zavedajo teže trenutnih razmer in tudi posledic koronadobe, pravijo tožilci. So solidarni, pripravljeni so na varčevanje, a pri megazakonu po njihovem ne gre za solidarnost in varčevanje, temveč se rušijo temeljne ustavne vrednote: enakost pred zakonom, delitev oblasti in delujoče kazensko pravosodje. Bojijo se, da bi ukrep v zvezi s plačami tožilcem lahko bil mišljen celo zastraševalno.
