Predsedstvo SD bo v četrtek razpravljalo tudi o pogajanjih za vstop v vlado, ob razdeljevanju položajev pa v stranki očitno vlada nekaj napetosti. Podpredsednica SD Dominika Švarc Pipan, ki se jo omenja kot morebitno kandidatko SD za novo pravosodno ministrico, se je na Facebooku odzvala na poročanje Dela, da naj bi se mimo vodstva stranke in poslanske skupine neposredno pogajala za ministrski položaj s predsednikom Gibanja Svoboda in najverjetnejšim novim mandatarjem Robertom Golobom. "Zanimivo. Roberta Goloba nisem nikoli videla bližje kot na deset metrov. Bi mi pa bilo v veliko čast in veselje spoznati ga in sodelovati," je zapisala Švarc Pipan, ki je prst usmerila v svoje kolege iz stranke. "Do kod se bo šlo, da bi se z lansiranjem laži umazalo moje ime in ugled? In to nekateri iz lastne stranke," je poudarila podpredsednica SD.
"Mešetarjenje in nož v hrbet znotraj lastnih vrst"
V daljšem zapisu na Facebooku je izpostavila tudi "natolcevanja", da je na meddržavnem sodišču v Haagu in tožilskem oddelku tribunala za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji sodelovala pri obrambi srbskih vojnih zločincev. Kot je spomnila, je bila sama tožilka, kar da je lahko preverljivo dejstvo. Poudarila je tudi, da proti njej ni mogoče najti nobene resnične afere in nobenega nepoštenega spodrsljaja. "Je pa globoko žalostno, kam vodi sla po moči in to od ljudi v isti stranki, ljudi, ki bi morali biti ekipa. Ni razočaranje, ker to je del politike. Mešetarjenje in nož v hrbet znotraj lastnih vrst," je zapisala Švarc Pipan in dodala, da tega dela politike nikoli ne bo sprejela in tolerirala. "Moje strokovno delo je izven politike," je za STA pojasnila Švarc Pipan in dodala, da zato ne bo dopustila, da se "maže in blati" njeno ime. Kot je dodala, uradne ponudbe za prevzem pravosodnega ministrstva sploh še ni dobila. "Poštenje, načelnost in strokovnost očitno niso vsem prioriteta," je še zapisala Švarc Pipan. Kot je pojasnila, se njen zapis ne nanaša na vodstvo stranke, saj ima predsednica SD Tanja Fajon njeno polno zaupanje in podporo, prav tako pa to velja tudi za Roberta Goloba.
SD naj bi dobila štiri ministrstva
Po neuradnih informacijah lahko SD v koalicijskih pogajanjih o sestavi nove vlade računa na štiri resorje. Ko gre za ministrska imena, naj bi bilo za zdaj zagotovljeno zgolj mesto Tanje Fajon na zunanjem ministrstvu, medtem ko naj bi za preostale resorje, tudi pravosodnega, ki naj bi ga v Gibanju Svoboda že prepustili v SD, imeli več možnih kandidatov in ne zgolj Dominike Švarc Pipan. Spomnimo, da je pravosodni resor v času prejšnje vlade pod vodstvom Marjana Šarca vodila aktualna podpredsednica SD Andreja Katič, ki je bila v času vlade Mira Cerarja na položaju ministrice za obrambo. Če bo stranki v koalicijski sestavljanki pripadlo gospodarsko ministrstvo, se kot možnega kandidata za vodenje omenjenega resorja omenja Milana M. Cvikla.
Prerivanje za položaje v novi vladi
Švarc Pipan naj bi se s svojim zapisom obregnila tudi ob dogajanje na včerajšnjem sestanku poslanske skupine SD, čeprav ni jasno, kako ostri oziroma zadržani naj bi bili poslanci do njene morebitne kandidature za ministrico. Konkretna imena naj včeraj sploh ne bi bila na mizi, saj razdelitev resorjev še ni znana, naj bi pa poslanci po poročanju Dela izrazili pričakovanje, da bodo obveščeni o kadrovskih zadevah. Naši viri znotraj stranke zadnjemu dogajanju tako ne pripisujejo večjega pomena, kvečjemu bi lahko šlo za nekaj prerivanja, saj ima stranka veliko kadrov, ki se ozirajo po položajih v novi vladi. Zaradi slabega volilnega izida stranke na volitvah, SD je dobila 6,69 odstotka glasov in sedem poslancev, s čimer je poslabšala rezultat z volitev leta 2018, ko je z 9,93 odstotka glasov osvojila deset poslanskih mandatov, je gneča za funkcije v Golobovi vladi samo še večja. V stranki ob tem ne skrivajo razočaranja, ker na volitvah niso izpolnili visokih ambicij. Spomnimo, da je nekdanji prvak SD Dejan Židan ob svojem odstopu z vrha SD maja 2020 napovedal, da bo Fajon predsednica naslednje slovenske vlade.
V stranki so v kampanjo pred aprilskimi volitvami vložili veliko truda in resursov, z volilnim rezultatom pa ni zadovoljen nihče, ne teren ne poslanci ne vodstvo stranke na čelu s Fajonovo, je mogoče slišati neuradno. Volilni izid bodo v stranki analizirali tudi na četrtkovi seji predsedstva, razpravo o tem pa bodo nadaljevali do volilnega kongresa, ki ga morajo po statutu stranke sklicati v šestih mesecih po volitvah. Kljub nezadovoljstvu s Fajon, ki ga je mogoče čutiti v delu stranke, morebitnih zamenjav na vrhu stranke ne gre pričakovati pred oblikovanjem nove vlade, ampak šele na kongresu, ki bo pokazal, ali Fajon, ki kljub slabemu volilnemu rezultatu ni ponudila svojega odstopa s položaja predsednice SD, še naprej uživa podporo stranke. Že pred volitvami je bilo namreč mogoče slišati ocene, da naj bi se Fajon po Golobovi politični vrnitvi sprijaznila s funkcijo zunanje ministrice v novi vladi, medtem ko naj bi bilo za stranko to premalo. V SD so na volitvah zmagali samo leta 2008, vlado pa je nato sestavil in vodil takratni predsednik stranke Borut Pahor.
V SAB za zdaj brez pozivov k odstopu Alenke Bratušek
Organi SAB bodo v prihodnjih dneh opravili razpravo o volilnem rezultatu stranke. Stranki ni uspel preboj v parlament, a pozivov k odstopu predsednice Alenke Bratušek ni, je danes zatrdila vodja poslancev Maša Kociper. SAB je na državnozborskih volitvah podprlo 2,61 odstotka volivcev, stranka pa je tako po dveh mandatih v državnem zboru ostala pod parlamentarnim pragom. Kot je danes dejala Kociper, stranko tako v prihodnje čaka razprava o doseženem volilnem rezultatu, ki jo bosta opravila tako izvršni odbor kot tudi svet stranke. Po njenih besedah pa so sicer v stranki že zdaj enotni v oceni, da kot stranka z delom v parlamentu in v času volilne kampanje niso naredili nič narobe. Kot še poudarja, so v tokratni kampanji stranke leve sredine tudi na soočenjih delovale kot eno in niso medsebojno napadale druga druge. "In kar se je zgodilo, se je zgodilo, glasovi so se pač prelili k eni od strank," je poudarila Kociper.
O možnostih povezovanja z Gibanjem Svoboda pa je Kociprova danes spomnila na to, da je pobudo oziroma idejo o povezovanju prvi podal predsednik stranke Robert Golob. Sama sicer ocenjuje, da je zgodovinsko gledano nastopil pravi trenutek povezovanja, da nastane "ena resna levosredinska liberalna stranka", tudi zato ker sta iz parlamenta izpadli dve stranki z izkušnjami, članstvom in strokovnimi sodelavci. "Če želi biti neka sredinska liberalna stranka močnejša, če ne želimo vsaka štiri leta nekega novega eksperimenta in če želimo imeti stranko, ki bo lahko nasprotnik močni desni stranki, kot je SDS, je takšno povezovanje definitivno smiselno," je poudarila Kociper in dodala, da uradni pogovori na to temo še niso stekli. O morebitnem sodelovanju SAB v novi vladi, Golob je namreč napovedal, da bodo sodelovali tudi s strankami, ki jim ni uspel preboj v parlament, pa je Kociprova danes dejala le, da se običajno najverjetnejši mandatar najprej pogovarja s koalicijskimi strankami, ostalih pogovorov pa, če bi ti potekali, ne morejo komentirati, saj da ti ne morejo potekati pred kamerami.
