Jelkom Kacinom
Donalda Trumpa
Izvolitev novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v zavezniške vrste vnesla precej nemira, največ zaskrbljenih odzivov je prišlo iz baltskih držav in Poljske zaradi izjav o zastarelosti zveze Nato in ponujene roke sodelovanja Rusiji Vladimirja Putina. Je zaskrbljenost mogoče čutiti tudi na sedežu zveze Nato v Bruslju ali je zgodba z novim ameriškim predsednikom prenapihnjena?
James Mattis
Vsekakor pa pričakujete čimprejšnji obisk Donalda Trumpa na sedežu zveze Nato, da se seznani s kompleksnostjo in robustnostjo organizacije?
Vzporedno s prihodom Trumpa na oblast se tudi v Evropi krepi spoznanje, da se bo morala pri obrambno-varnostnih vprašanjih vedno bolj zanašati na svoje vire. V katero smer gre delitev dela med Natom in EU na varnostnem področju? Ameriški veleposlanik pri Natu Douglas Lute je bil jasen, krepitev EU mora biti komplementarna, nikakor pa konkurenčna Natu.
Visoko na Natovi agendi je vprašanje odnosov z Rusijo. Rusi se nadejajo boljših odnosov z ZDA in posledično z Natom, glede na to, kar je novi ameriški predsednik obljubljal v predsedniški kampanji. Nato ne more preko rdeče črte, ki jo predstavlja teritorialna celovitost Ukrajine, ampak vendarle, bomo kmalu priča izboljšanju odnosov z Rusijo in popuščanju napetosti?
Slovenija je seveda članica Nata, slediti mora Natovim usmeritvam, po drugi strani pa so politični odnosi med Slovenijo in Rusijo dobri in razvejani. Vam to kdaj zavezniki pomolijo pod nos?
Slovenija pa zdaj v okviru Natovih sil pošilja svoje vojake na ruske meje v Latvijo.
Naš časnik je veliko poročal o ocenah zaveznikov, da Slovenija zaradi prenizkih izdatkov za obrambo postaja vse večje breme za Nato. Smo v zadnjem času razbremenili zaveznike?
Brent Hartley
