Uroš Esih
Tik pred božičnimi prazniki so močno odmevala poročila o motečih dronih nad pristajalno stezo nad londonskim letališčem Gatwick. Sledilo je več kot enodnevno zaprtje zelo frekventnega letališča, zaradi česar je bilo prizadetih okoli 130 tisoč potnikov. Policija operaterje dronov, ki so povzročili težave na Gatwicku, še vedno išče, v pripravljenosti je tudi vojska z ostrostrelci in helikopterjem. Da bi preprečili nadaljnje motnje v letalskem prometu, so na območju letališča namestili tudi vojaško opremo.
Leteti znotraj radija pet kilometrov od letališča je prepovedano
Točno tak kaos, kot se je odvijal na Gatwicku, ko so za zdaj neznani storilci z droni ovirali letalski promet, so predvideli študentje strojništva, prava in obramboslovja, ki so lani pod mentorstvom dr. Uroša Sveteta s Fakultete za družbene vede preučevali varnostna tveganja pri uporabi brezpilotnih letalnikov. Največ tovrstnih izkušenj in incidentov, ko letalniki ovirajo letalski promet, imajo v ZDA, kjer naj bi bilo po nekaterih projekcijah leta 2020 okoli sedem milijonov brezpilotnih letalnikov. Leta 2015 so v ZDA zabeležili kar 1048 dogodkov, ko so brezpilotni letalniki ovirali letalski promet.
V Sloveniji za zdaj takšnega primera še ni bilo. Na Fraport Slovenija, upravljavca največjega slovenskega potniškega letališča, smo naslovili vprašanje, kako je letališče pripravljeno na morebitne podobne težave z droni, kot so se nedavno pojavile na londonskem letališču Gatwick. Vodja korporativnega komuniciranja pri Fraport Slovenija Brigita Zorec nam je odgovorila, da je letenje z droni v okolici letališča prepovedano. Če bi do težav, kot so bile na Gatwicku, prišlo tudi na Brniku, bi bili dogodki obravnavani kot kaznivo dejanje, s katerim bi se ukvarjala policija.
Uredba o brezpilotnih zrakoplovih prepoveduje letenje z droni znotraj cone letališča. Prepovedano je torej leteti znotraj radija pet kilometrov od referenčne točke letališča, zunaj radija pet kilometrov pa se lahko promet z droni odvija največ do višine 50 metrov nad terenom, višje pa izključno s predhodnim dovoljenjem Javne agencija za civilno letalstvo.
V Sloveniji le nekaj manjših incidentov z droni
V svetu se število incidentov, ko brezpilotni letalniki priletijo v območje letališč, povečuje, poleg tega je tudi vedno več bližnjih srečanj z letali. Še bolj pa so na udaru helikopterji, ki večinoma letijo v podobnem območju kot brezpilotni letalniki. V Sloveniji še ni bil zabeležen noben incident z dronom na katerem od letališč. Slovenski preiskovalec letalskih nesreč pa tudi še ni obravnaval nesreče, v kateri bi bil udeležen brezpilotni letalnik. Tudi pri Javni agenciji za civilno letalstvo še niso zabeležili nesreče. So pa našteli nekaj manjših incidentov. Na kontroli zračnega prometa pa beležijo dva dogodka, ki sta na srečo minila brez posledic.
Trenutno je ureditev brezpilotnih zrakoplovov v EU precej razdrobljena, saj so za plovila s težo, manjšo od 150 kilogramov, pristojne države članice, za plovila s težo nad 150 kilogramov pa je za pravno urejanje pristojna Evropska agencija za letalsko varnost EASA. V Sloveniji je bilo področje brezpilotnih zrakoplovov neurejeno, avgusta 2016 pa je začela veljati uredba vlade o sistemih brezpilotnih zrakoplovov. Uredba ureja pogoje za varno uporabo civilnih brezpilotnih zrakoplovov z vzletno operativno maso do 150 kilogramov. Uredba pa se ne uporablja za uporabo brezpilotnih zrakoplovov z vzletno operativno maso 500 gramov ali manj, če se z njimi ne izvajajo letalske dejavnosti.
