Tudi sejmi in kongresi na tleh: Izgubili so že 120 milijonov evrov prihodkov

Posledice koronakrize so poleg turizma najbolj prizadele tudi organizatorje sejmov, prireditev in dogodkov, ki v Sloveniji zaposlujejo okoli 15.000 ljudi. K temu je treba prišteti še več kot 20.000 kreativcev, ki so večinoma samostojni podjetniki ali samozaposleni v kulturi (glasbeniki, moderatorji, oblikovalci, fotografi, prevajalci, tolmači ...). "Dejavnost podjetij, ki se ukvarjajo s sejmi, kongresi in poslovnimi dogodki, je v celoti zastala in je pravzaprav prepovedana. Zato v celotni verigi ne ustvarjamo prihodkov. V takšnih razmerah banke ne bodo odobravale novih kreditov, tudi moratorija za obstoječe ne. Oboje je treba pridobiti oziroma zagotoviti takoj, če želimo obdržati podjetja živa," opozarja Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma.

Od 120 do 240 milijon izpada prihodkov

Propad teh podjetij bi pomenil izgubo številnih delovnih mest in prihodkov. Teh naj bi bilo doslej že za 120 milijonov evrov manj, pesimistične napovedi, če se trendi v jeseni ne obrnejo, pa kažejo, da bi lahko bili organizatorji dogodkov ob 240 milijonov evrov. V teh podjetij je tudi veliko znanja, ki ga lahko ob odpuščanju kadra izgubijo čez noč. Zato so se predstavniki kongresne in sejemske dejavnosti povezali in na vlado naslovili konkretne predloge ukrepov za ohranjanje podjetij in ukrepe, ki bi jih pomagali ponovno zagnati. Sejmi in kongresi namreč v okolju od štiri- do sedemkrat multiplicirajo prihodke. Kongresni gostje dnevno potrošijo v povprečju 428 evrov, kar je za 3,3-krat več kot običajni turisti.
Odpovedi in prestavitve sejmov se vrstijo iz dneva v dan. Tako je Pomurski sejem doslej že prestavil sejem gradbeništva Megra, ki bi moral biti konec marca, sejem trajnostnih tehnologij Green in sejem sodobnega zdravstva Medical: "Še vedno se pripravljamo na 58. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra skupaj s sejmom Inpak (22.-27. 8. 2020) in na Mednarodni sejem obrambe, varnosti, zaščite in reševanja Sobra (24.-26. 9. 2020), ob čemer razmišljamo tudi o nadomestnih terminih," opisuje trenutno težavo z organizacijo sejmov Erjavec. Ta je tudi finančna, saj so z odpovedjo omenjenih treh sejmov že ob petino letošnjih prihodkov, ki so ocenjeni na dva milijona evrov. Kadrovske zagate pa rešujejo z dopusti ali delom od doma ter tudi s čakanjem na delo: "Vsekakor bomo poskušali preživeti, in zagotovo bomo, če se bodo kmalu spremenile razmere v tej meri, da bomo lahko realizirali jesenske termine sejmov v predvidenem obsegu, še posebno sejem Agra," je optimističen Erjavec. "Če sejmov tudi v jeseni ne bomo mogli prirediti, pa lahko preživimo zgolj, če napotimo zaposlene na čakanje ob pogojih, kot veljajo sedaj. Ob čemer bi bilo treba odpisati še večino fiksnih stroškov, kot so nadomestila za stavbna zemljišča, komunalne storitve, zavarovanja …"

Celjski sejem odpovedal sedem marčnih sejmov in tri v aprilu

V družbi Celjski sejem so doslej odpovedali sedem sejmov v marcu in sejme Energetika, Terotech in Lestech v aprilu. Poleg tega so morali odpovedati tudi vse prireditve v kongresnem centru do konca avgusta: "Ker trenutno kaže, da sejmi in druge večje prireditve v Sloveniji ne bodo dovoljeni do januarja 2021, to pomeni, da bomo prvič po 52 letih morali odpovedati sejem MOS, odpadel bo tudi sejem Eroticland in vse druge prireditve do konca leta," je zaskrbljen izvršni direktor Robert Otorepec. Če sejmov in drugih večjih prireditev ne bodo mogli izvesti do konca leta, bodo utrpeli najmanj 80-odstoten padec prometa glede na leto 2019: "Brez dodatne pomoči vlade tako velikega padca prihodkov ne bomo mogli preživeti. Trenutno imamo 90 odstotkov zaposlenih na čakanju, toda pomoč države za zaposlene je predvidena samo še do konca maja," ocenjuje Otorepec in še opozarja, da bi lahko Celje po pol stoletja ostalo brez uspešnega podjetja za organizacijo sejmov, to pa bi za seboj potegnilo še več nezaposlenih v mestu in okolici, ki so odvisni od Celjskega sejma.

Poroštvo za kredite, moratoriji, subvencije plač zaposlenih in stroškov

Med ukrepi za ohranitev podjetij predlagajo, da država zagotovi najmanj 85-odstotno poroštvo za nove kredite: za obseg kredita najmanj v višini predvidenega izpada prihodka za leto 2020 oziroma najmanj do 50 odstotkov prihodkov iz leta 2019, ročnost kredita naj bo najmanj pet let s triletnim moratorijem plačevanja glavnice in obresti ter z 80-odstotnim regresiranjem obrestne mere. Za že obstoječe kredite pri komercialnih bankah naj se zagotovi dvanajstmesečni moratorij na odplačevanje kreditov.
Glede na to, da bo za zagon sejmov in kongresov potrebnih vsaj šest mesecev po zaključku prepovedi organizacije dogodkov, za dosego obsega poslovanja pred pandemijo pa bo potrebnih nekaj let, predlagajo vladi, da podaljša ukrep sofinanciranja plač in prispevkov za zaposlene najmanj še za šest mesecev. Hkrati naj se ukrep modificira tako, da se podjetje lahko odloči, da del delavcev dela in se za te delavce plačujejo 100-odstotno vsi prispevki, vključno z dohodnino. Predlagajo tudi subvencioniranje nekaterih stroškov v času, ko podjetjem ni omogočeno poslovanje, tako da vlada podjetjem, ki so se jim prihodki v letu 2020 zmanjšali za več kot polovico, v celoti zagotovi nepovratna sredstva za pokrivanje računov elektrike, ogrevanja, telekomunikacije, odvoza odpadkov, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Dodatno pa še nepovratna sredstva v višini 10 odstotkov od prihodkov za leto 2019 za stroške najemnin, zavarovanj, vzdrževanja objektov in drugih osnovnih sredstev, plačila plač zaposlenih, plačilo dohodnine za delavce, plačilo drugega pokojninskega stebra za delavce, plačilo letnega regresa za delavce, plačilo članarin, plačilo IT-storitev, obresti in drugih stroškov bank.

Ukrepi za zagon sejemske in kongresne dejavnosti

Za lažji zagon podjetij predlagajo sprotno obveščanje o tem, kdaj vlada predvideva sproščanje ukrepov ob različnih scenarijih in da naj v izdelavo pogojev za izvajanje različnih dogodkov vključi v delovne skupine predstavnike podjetij industrije srečanj.