Prihodnji teden bodo predvidoma vrata odprli manjši ponudniki turističnih nastanitev, ki lahko sprejmejo do 30 gostov, standarde njihovega obratovanja pa bo določila ožja delovna skupina. Ob ugodni epidemiološki sliki bi nato junija sledili hoteli, velnesi in drugi ponudniki. Turistično gospodarstvo je medtem državo pozvalo k pomoči pri zagotavljanju likvidnosti, gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa se je zavzel za podaljšanje ukrepa državnega sofincaniranja čakanja na delo za turistično panogo za štiri mesece ali celo do konca leta. Prav tako bi bilo po njegovih ocenah smiselno ustanoviti sklad, ki bi z nepovratnimi sredstvi in ugodnimi krediti omogočil podjetjem tekoče poslovanje in nov investicijski zagon.
Zagon bo zelo dolg
Na Brdu pri Kranju, kjer je včeraj zasedal novoustanovljeni strokovni svet za turizem, sta bili glavni temi pomoč gostinski in turistični panogi v času okrevanja po epidemiji, in standardi, ki bodo veljali po ponovnem odprtju lokalov in hotelov. Pomembna tema so bili tudi predlogi za tretji protikoronski paket, podala sta jih vlada in turistično gospodarstvo. Da vlada gospodarstvo posluša in sledi njegovim predlogom, sta zadovoljstvo izrazila tako predsednik Združenja hotelirjev Slovenije pri Turistično gostinski zbornici Slovenije Gregor Jamnik kot predsednik Turistične zveze Slovenije in župan Podčetrtka Peter Misja. "Najbolj ključno, akutno in kronično je pomanjkanje likvidnostnih sredstev, ki nam jih je praktično zmanjkalo," je pojasnil Jamnik. "Zagon bo izjemno dolg, daljši od drugih gospodarskih panog, zavleklo se bo v prihodnje leto ali dve. Ker bo virus med nami najverjetneje ostal, moramo spremeniti način vedenja v hotelih, gostinskih obratih in restavracijah na način, kot ga še nismo videli. Izobraziti moramo naše kadre," je ponazoril.
Počivalšek za podaljšanje državnega sofincaniranja čakanja na delo za turistično panogo za štiri mesece ali celo do konca leta
O (ne)smiselnosti odprtja glede na število gostov
Hotelirji, tudi v Mariboru, so načeloma že pripravljeni na odprtje, a najprej pričakujejo konkretne napotke o povsem praktičnih vprašanjih delovanja (tudi o takšnih, kot je recimo vprašanje samopostrežnega zajtrka), hkrati pa izpostavljajo še vprašanje odpiranja mej za prihod tujih gostov. V priljubljenem ptujskem DomuKULTure-muzikafeju bodo svojo teraso in vrt odprli ta četrtek. Te dni pa, kot pravi Igor Benčevič, budno spremljajo razvoj dogodkov: "Mnogo stvari je nedorečenih, nočemo hiteti, a posebnih težav pri našem odprtju ne bi smelo biti, saj imamo zunaj dovolj prostora, seveda pa bomo poskrbeli za dovolj velik razmik med mizami. Dobrodošla je napoved, da naj bi manjši lokali s prenočitvenimi zmogljivostmi v prihodnjem tednu lahko odprli tudi te. Mi imamo sobe s skupaj 18 posteljami in smo pripravljeni, da gostimo prve obiskovalce. Verjamem, da se bodo naši gostje vrnili, je pa res, da so v preteklosti pri nas prenočevali v glavnem tujci, naša zasedenost je bila največkrat povezana s kulturnim dogajanjem v mestu," pravi. Za nesmiselno, da se odpirajo hoteli glede na število gostov, pa je napoved postopnega odpiranja označil Drago Delalut iz ravenskega Hotela Delalut. Sam hotela in niti terase restavracije ne namerava odpreti, saj gostov, kot pravi, ne morejo pričakovati. "Dokler niso odprte meje in ne bodo mogli pripotovati tuji turisti, ni mogoče pričakovati gostov. Prvenstveno je to, zato je tudi logičen pritisk Hrvaške, da omogoči prihod tujih turistov. Samo slovenski gostje niso dovolj, ne bomo gostovali med sabo. Nujna bo izdatnejša podpora, sicer bomo propadli," je dejal Delalut.
