Tina Recek
Hrvaški mediji poročajo o napol praznih kapacitetah in padcu števila turistov. Odgovore, ali je res tako in ali je denimo med turisti opazno manj Slovencev, smo poiskali pri Hrvaški turistični skupnosti v Sloveniji. Iz podatkov, s katerimi postreže njena direktorica Metka Bradetić, izhaja veliko bolj pozitivna slika. "Z letošnjo turistično sezono, v kateri smo do zdaj (do 21. julija 2019) realizirali 9,8 milijona prihodov in 45,4 milijona prenočitev, smo zadovoljni. Omenjene številke predstavljajo rast v višini slabih 4 odstotkov v prihodih in slabega odstotka v prenočitvah. Turistično leto je tako v skladu s pričakovanji." Ob tem sogovornica poudari, da so nekatere destinacije v določenih dnevih imele nekaj manjši promet glede na prejšnje leto, a po drugi strani so druge imele veliko rast. Ena takšnih je denimo Split, ki beleži največjo turistično rast na Hrvaškem.
Največ Nemcev, za njimi pa Slovenci
Na vprašanje, ali letos opažajo kaj manj Slovencev med turisti, Bradetićeva odgovarja, da je njihovo število takšno kot lansko leto. Sicer pa so lani največ prenočitev na Hrvaškem med tujimi gosti že tradicionalno realizirali Nemci (teh je bilo 23 odstotkov). Sledili so Slovenci (11 odstotkov), Avstrijci (8 odstotkov), Poljaki (7 odstotkov) in Čehi (6 odstotkov).
Na otoku trikrat dražji rogljiček
Iz hrvaških zapisov o turistični sezoni pa izstopa podatek o skokovitem dvigu cen v nekaterih hrvaških letoviščih, nad katerimi se jezijo domačini, celo župani. Tako je pred kratkim zapis na družbenem omrežju Facebook zaradi previsokih cen delil župan občine Murter-Kornati Toni Turčinov - med drugim je zapisal, da je žalostno, da cene v poletni sezoni v vseh trgovinah poskočijo za 40 odstotkov in da je treba za rogljiček na otoku odšteti trikrat več kot v Zagrebu. Zato se je odločil za svojevrstno potezo in je lokalnim prebivalcem in turistom delil rogljičke. In to je le en primer proizvoda, ki je dražji.
Prihodek presegel deset milijard evrov
Koliko denarja se nakaplja od turizma v hrvaško blagajno? Metka Bradetić odgovarja, da je po podatkih Hrvaške narodne banke (HNB) prihodek v turizmu od tujih obiskovalcev v letu 2018 znašal 10 milijard in 97 milijonov evrov, kar glede na leto 2017 (9 milijard evrov in 493 milijonov evrov) predstavlja 6,4-odstotno rast oziroma 603,6 milijona evrov. Tako je lani prvič v hrvaškem turizmu bilo preseženih 10 milijard evrov prihodka od tujih obiskovalcev. Za primerjavo: v našem državnem proračunu za letošnje leto načrtujemo 10,35 milijarde evrov prihodkov.
Z visokimi cenami načrtno proti masovnemu turizmu?
Pri tem je poudaril, da na otokih s tem ministrstvom dobro sodelujejo in pričakujejo, da bo imelo največ razumevanja za njihove zahteve. Ker sedanja politika trgovcev bo dolgoročno negativno vplivala na turizem, od katerega živijo na otokih. Dodaja, da pretirano visokih cen ne opažajo le v trgovinah, ampak tudi v gostilnah. In gostinci so primorani imeti tako visoke cene, ker morajo za sestavine plačati za 30 odstotkov več kot nekdo na Reki ali v Zagrebu.
Priljubljena letovišča Slovencev na Hrvaškem so: Umag, Mali Lošinj, Rovinj, Novigrad, Medulin, Poreč, Vrsar, Vir in Malinska-Dubašnica.
Povprečna dnevna turistična poraba na Hrvaškem je 79 evrov na osebo.
Povprečna starost turistov je 41,5 leta (slovenskih turistov 41,7 leta).
Slovenec v povprečju najmanj šestkrat v življenju obišče Hrvaško, zaradi česar velja za najbolj zvestega turista.
Povprečno število prenočitev na Hrvaškem je 8,2 (slovenski gost prenoči 9,3-krat).
