Da proizvodnja Tovarne akumulatorskih baterij - TAB Mežica nenehno raste tako po količinah kot vrednostih prodanih akumulatorjev, je razvidno iz vsakoletnih rekordov poslovanja kot tudi iz večkratnih širitev prostora za proizvodnjo osrednjega zaposlovalca v zgornji Mežiški dolini z obrati v Črni in Žerjavu. Novo dejstvo v Tabovem poslovanju je aktualni postopek za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) za obrat v Žerjavu, kjer proizvajajo in skladiščijo industrijske baterije. Podjetje je namreč zaprosilo Agencijo RS za okolje (Arso) za spremembo obstoječega OVD za tako imenovani obrat večjega tveganja, OVD mora pridobiti zaradi skladiščenja nevarnih snovi (svinčevega prahu in minija). Tik pred prehodom v novo leto se je v zvezi s tem postopkom iztekla enomesečna javna razgrnitev dokumentacije na Upravni enoti Ravne, na katero se sicer - pričakovano tudi zaradi zahtevnosti materije, pa ne le zato - ni zgrnilo obilo pripomb javnosti. A pripomb je vseeno ravno toliko, da TAB ni brez ovir pri pridobivanju OVD za obrat.
Tab zagotavlja, da obvladuje tveganja za okolje
Tehnični direktor TAB Mežica Martin Rebula pojasnjuje, da so osnovno dovoljenje za ta žerjavski obrat pridobili marca 2015, zadnje spremembe pa se nanašajo na gradbene posege, povečanje linij, zamenjavo energenta, izgradnjo čistilne naprave in bazena za lovljenje požarnih vod. Poudarja, da se količina in vrsta nevarnih snovi ne spreminjajo, edina nevarna snov, ki se spreminja, je po njegovih pojasnilih energent - namesto utekočinjenega naftnega plina zemeljski plin. Dodaja tudi, da bodo lahko po pridobitvi spremembe dovoljenja obstoječo industrijsko čistilno napravo nadomestili s sodobno čistilno napravo z novimi tehnologijami, načrtovan je tudi nov bazen za zajem požarnih vod. Iz opisa v javni razgrnitvi je sicer razvidno, da se v obratu izvajajo taljenje svinca, proizvodnja svinčevega oksida in proizvodnja industrijskih baterij.
Opredeljene količine so zdaj v primerjavi s preteklimi - oboje so zajete v dokumentaciji - vendarle bistveno višje - pri taljenju svinca 277,9 tone na dan (prej 224 ton), svinčevega oksida 77,5 tone na dan (prej 55 ton), pri proizvodnji baterij pa je zapisana zmogljivost 1,8 milijona kosov baterij letno (prej 750 tisoč letno). V TAB ugotavljajo, da so v obratu opravili vse potrebne ukrepe za preprečevanje, obvladovanje in zmanjševanje posledic večjih nesreč. Poleg te spremembe v družbi v perspektivi načrtujejo še nadaljnjo širitev za skladišče, tudi s spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta, in s tem omogočeno širitvijo proizvodnih objektov proti naselju.
Pripombe občanov in zahteva za vstop v postopek
Čeprav se zdijo napovedani ukrepi do neke mere celo tehnološke posodobitve, ki zagotavljajo, da vplivov industrije na okolje ne bo oziroma so zanemarljivi, se v postopku vseeno porajajo nekateri pomisleki oziroma pripombe, ki so jih na ARSO posredovali iz več naslovov. Odzvali so se občina Črna in svet krajevne skupnosti (KS) Žerjav in občani Črne, ki jih zastopa Igor Prodnik, hkrati pa je ARSO prejel tudi zahtevo Zveze ekoloških gibanj Slovenije za vstop v postopek spremembe OVD. O slednji za zdaj še ni odločeno. Občina Črna in svet KS Žerjav pričakujeta predvsem dodatna pojasnila, preden bi dovoljenje izdali. V posvetovanju z območno NIJZ izpostavljata, da podatki o zmogljivosti tovarne kažejo na stalno rast, s čimer se po njihovi oceni povečuje potencialno tveganje za onesnaževanje okolja. Da so količine svinca v delcih PM 10 v zraku v Žerjavu visoke, v primerjavi z ostalimi merilnimi mesti nadpovprečne, ne nazadnje kažejo tudi stalne meritve ARSO.
Kaj v primeru izpusta žveplove kisline?
KS Žerjav in občina pričakujeta tudi pojasnila o tveganjih v primeru izpusta žveplove kisline. V odzivu so zapisali: "V dokumentaciji so opisani scenariji različni nesreč, ki jim je skupno to, da ocena ne pokaže tveganja za zdravje in premoženje ljudi. To že velja in je, dokler se dejansko kaj ne zgodi, tudi na mestu. Kot edini scenarij, kjer je vredno določiti vplivno območje za zdravje in premoženje ljudi, je opisan primer izpusta žveplove kisline zaradi prestavitve rezervoarja in pretakališča. Tudi v tem primeru pa bi bilo vplivno območje zgolj v obsegu radija enajst metrov na parcelah znotraj tovarniškega kompleksa. Še nedavno so mediji poročali o tveganju za eksplozijo rezervoarja žveplove kisline v Steklarni Rogaška.
Pripombo skupine občanov, ki jih zastopa Igor Prodnik, so že odstopili v reševanje okoljski inšpekciji