Za učitelje težko rečem, ampak mislim, da jih je kar precej, ki z novo ureditvijo delovnega časa niso zadovoljni," pravi predsednik združenja ravnateljev in ravnatelj na Osnovni šoli Janka Modra v Dolu pri Ljubljani Gregor Pečan, tudi sam nezadovoljen z ureditvijo, ki v šolah velja od lanskega septembra. Pred tem je bilo nekaj šol vključenih v preizkus nove ureditve, a projekt ni bil zaključen, opozori sogovornik. "Ni bilo poročila, v katerem bi bili podani predlogi, rešitve na podlagi izkušenj. Celo leto smo v en glas opozarjali na področja, ki danes ne delujejo na praktično nobeni šoli, ne glede na to, kar pravijo v sindikatu Sviz," zlije Pečan krivdo za težave na dogovore, ki so jih sklepali šolsko ministrstvo in predstavniki največjega učiteljskega sindikata.
Nezadostna navodila
Prav danes naj bi ravnatelji združenja o svojem nezadovoljstvu z ureditvijo obvestili ne le šolskega ministra Jerneja Pikala, temveč tudi predsednika vlade Marjana Šarca. "Ravnatelji smo se še dogovorili, da dokler ne dobimo konkretnih odgovorov z ministrstva, ur nadomeščanja ne bomo vnašali v sistem in izplačila teh ur ne bodo sledila. Stvari niso bile pripravljene tako, da bi jih lahko uporabljali v praksi, oziroma jih lahko uporabljamo, a le tako, da smo prisiljeni kršiti zakone," še pravi Pečan. Ravnatelji so denimo šele konec januarja dobili navodila, kako naj obračunavajo ure nadomeščanja, čeprav je minilo že pol šolskega leta, a očitno tudi zdajšnja navodila ne zadostujejo.
"Učitelji niso delavci, ki bi vsak dan morali sedeti v šoli osem ur"
Dodatno administrativno delo
In kaj pravzaprav moti ravnatelje? Najprej jim novi način določanja in evidentiranja delovne obveznosti pomeni veliko količino dodatnega administrativnega dela, s katerim se šole spreminjajo "v prostor, ki ni več namenjen spodbudnemu učnemu okolju, skrbi za izobrazbo in vzgojo otrok, temveč za gradnjo fiktivnih časovnih stebrov, preštevanju ur, minut in sekund". Ure učiteljev se po novem uvrščajo v tri stebre, v prvem so ure pouka, v drugem denimo delo s starši in izobraževanja, tretji steber predstavljajo druge naloge, kot so delo razrednika ali priprave na tekmovanja. Drugi steber naj bi bil preobsežno zastavljen in učitelje zanima, ali naj raje počnejo stvari le zato, da bodo zapolnili ta steber ur, hkrati pa opuščajo naloge, ki sodijo v tretji steber. Ob tem pa se jim nekatere ure še vedno štejejo dvojno, kar je bil eden izmed razlogov, zaradi katerega je računsko sodišče ministrstvom in šolam naložilo ureditev delovnega časa: "Ko gre učitelj na izobraževanje ali projektne dejavnosti v času pouka, mu ta odpade. Pri tem mu ure pouka priznajo v 33 delovnih urah prvega stebra, hkrati pa mu ure izobraževanja vrednotijo v drugem stebru." Tudi plačevanje nadomeščanj bi moralo biti urejeno drugače, so še prepričani.
Pogajanja med ministrstvom in sindikatom
Na ministrstvu za zdaj ne vidijo potrebe po dodatnih navodilih ravnateljem oziroma so prepričani, da imajo ti dovolj navodil, že odkar so jim julija lani poslali okrožnico z izvedbenimi navodili. "Med spremljavo učinkov nove ureditve je bila med ravnatelji šol in njihovimi zaposlenimi izvedena obsežna anketa, ki naj bi pokazala prednosti in slabosti nove ureditve delovnega časa. Rezultati ankete so pokazali, kje so potrebne spremembe kolektivne pogodbe, zato je bil že pred odstopom prejšnje vlade pripravljen predlog nekaterih nujnih sprememb. Ker pa sprejemanje kolektivne pogodbe ne sodi med tekoče posle vlade, ministrstvo ni moglo samo, brez ustreznega pooblastila vlade, začeti novih pogajanj s Svizom. Zavedamo se, da bo potrebna sprememba kolektivne pogodbe v določenih elementih ureditve delovnega časa, vendar je bila na področju sindikalnega dogovarjanja do nedavnega prioriteta razrešitev stavkovnih zahtev v zvezi z dvigom plačnih razredov delovnih mest in uvedba novih delovnih mest," odgovarjajo na ministrstvu.
