Ugodne gospodarske razmere: V Sloveniji izrazita rast števila prebivalcev

Pretekli teden s Statističnega urada RS (SURS) objavljeni podatki o številu prebivalcev v Sloveniji kažejo, da se je v letošnjem prvem polletju številka z 2,080.908 povečala na 2,089.310, v letu dni pa za kar 19.260 ljudi. Izrazito pozitivno rast števila prebivalcev je zaznati v zadnjih dveh letih, ko naj bi se število prebivalcev Slovenije povečalo za okrog 30 tisoč ljudi. Bolj kot naravni prirast, ki je komajda pozitiven, je treba več prebivalcev Slovenije pripisati priselitvam iz tujine, zlasti iz BiH in Srbije, s katerima ima Slovenija sporazuma na področju lažjega zaposlovanja njihovih državljanov, pa tudi iz Hrvaške, čeprav slednji zaradi bližine meje prevladujejo bolj kot dnevni delovni migranti. Število tujih državljanov je 148.189 ali dobrih sedem odstotkov vseh. V 160 letih, odkar obstajajo natančnejši podatki o številu prebivalcev na sedanjem ozemlju Slovenije, pa se je sploh prvič zgodilo, da v Sloveniji živi več moških (1,045.835) kot žensk (1,043.475).

Ugodne gospodarske razmere za več priselitev

Redni profesor dr. Janez Malačič z Ekonomske fakultete v Ljubljani pojasni: "Najnovejši demografski statistični podatki za Slovenijo niso presenečenje. Rast prebivalstva Slovenije je že dalj časa odvisna predvsem od dogajanja na področju migracij. Te so v zadnjih letih neto pozitivne in bodo take ostale, dokler bomo imeli pri nas ugodne gospodarske razmere. Ob večji recesiji ali celo krizi pa bi nastalo večje neto odseljevanje in rast prebivalstva bi se ne le upočasnila, ampak bi se število prebivalstva zmanjševalo. Veseli smo lahko tudi ohranjanja pozitivne ravni naravnega prirastka, čeprav takšno stanje ne bo dolgo trajalo, saj je v starostni strukturi prebivalstva vgrajen negativen demografski moment, ki bo v prihodnjih nekaj letih privedel do večje smrtnosti kot rodnosti. O migracijah lahko še ugotovimo, da je struktura migracijskih gibanj v Sloveniji manj ugodna, saj doživljamo večje odseljevanje bolj izobraženih ljudi in večje priseljevanje manj izobraženih. Hkrati je negativen saldo migracij državljanov in pozitiven migracijski saldo nedržavljanov Slovenije. To je posledica ravni razvitosti Slovenije in razmere se kratko- in srednjeročno ne bodo veliko spremenile."

Priselitve kot velika priložnost

Ekonomist dr. Rasto Ovin, dekan mariborske fakultete Doba, pa se spomni, da je bila Slovenija že kot del Avstrije zaželena dežela, v času nekdanje Jugoslavije pa tudi jezikovno blizu nekdanjim bratskim republikam. Od tam so se radi priseljevali v Slovenijo, posebno Srbi, po drugi svetovni vojni pa tudi drugi jugoslovanski narodi. Ob koncu 20. stoletja pa begunci, zlasti iz BiH, medtem ko se zadnja leta zaradi ekonomskih razlogov k nam priseljujejo iz Srbije, Hrvaške in iz BiH, kjer se gospodarstva od vojnih časov še niso postavila na noge. "Na te priselitve je treba gledati pozitivno in kot veliko priložnost za slovensko ekonomijo in slovensko državo. Priselitve so za majhne države, kot je Slovenija, velika priložnost, sploh, ker gre za narodnosti, ki so nam tako po veri kot razmišljanju kompatibilne v primerjavi z državami, kot so Nemčija, Velika Britanija ali Švedska, kjer so religiozne in druge razlike med priseljenci in staroselci bistveno večje. Morda po podatkih v Sloveniji resda živi le okrog sedem odstotkov tujih državljanov, a je ta številka gotovo dvakrat višja, je pa res, da se ti ljudje sčasoma asimilirajo in vživijo v slovensko kulturo. Po navadi se priseljujejo ravno ljudje, ki veljajo za bolj mobilne, prilagodljive in napredne, kar je za slovensko družbo le plus. Kot ekonomist upam, da bomo te pozitivne priselitvene trende izkoristili, in dokler bosta gospodarska rast in dovolj delovnih mest, se za pozitivni trend priselitev ni treba bati. Je pa trg (delovne sile) tisti, ki bo vzpostavil ustrezno ravnotežje, in dokler te številke priseljevanja niso enormne, ni bojazni. Gospodarska rast se bo v prihodnjih letih v Sloveniji umirila, a ostali bodo deficitarni poklici, za katere pač v Sloveniji ni dovolj delovne sile in to bomo našli čez mejo," je prepričan Ovin.