UKREPI ZA OHRANJANJE DELOVNIH MEST
Čakanje na delo: Vse prispevke zaposlenih na čakanju plačuje država.
Subvencionirane zaposlitve: Tiste, ki so subvencionirane že zdaj, država po novem sofinancira v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo.
Nadomestilo za bolniške odsotnosti: Od prvega dne ga krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ne delodajalec.
Sistem nagrajevanja zaposlenih: Izplačuje se dodatek za nevarno delo in dodatne obremenitve v dejavnostih, kot sta zdravstvo in civilna zaščita, in sicer v razponu od 10 do 200 odstotkov osnovne plače. Podoben pristop se svetuje delodajalcem z zaposlenimi v bolj izpostavljenih gospodarskih sektorjih, denimo trgovcem.
UKREPI ZA IZBOLJŠANJE SOCIALNEGA POLOŽAJA LJUDI
Nedelo zaradi višje sile: Status vseh, ki ne delajo zaradi višje sile, ker denimo varujejo otroke ali nimajo prevoza na delo, se izenači s statusom čakajočih na delo.
Izguba službe: Vsem, ki v času epidemije izgubijo službo, od prvega dne avtomatično pripada nadomestilo za brezposelnost.
Nedelujoče javne storitve: Gospodinjstva jih ne plačujejo.
Upokojenci: Tisti s pokojninami do 700 evrov so upravičeni do solidarnostnega dodatka, ki bo izplačan 15. aprila. Prejemniki pokojnin v višini do 500 evrov bodo prejeli 300 evrov, tisti s pokojnino med 500 in 600 evrov bodo prejeli 230 evrov, tisti s pokojnino med 600 in 700 evrov pa 130 evrov.
UKREPI ZA IZREDNO POMOČ SAMOZAPOSLENIM
Izredna pomoč je na voljo samozaposlenim, ki s posebno izjavo prek elektronske aplikacije razglasijo prizadetost zaradi krize.
Mesečni temeljni dohodek: Za samozaposlene znaša 70 odstotkov neto minimalne plače.
Odpis prispevkov: Prispevke v zdravstveno in pokojninsko blagajno za samozaposlene plačuje država, pravice pa se ohranjajo.
Plačilo akontacije dohodnine: Odloži se do odmere za leto 2020.
UKREP ZA OHRANITEV DELOVANJA PODJETIJ
Prispevki zaposlenih v gospodarstvu, ki ostajajo na delu: Vse plačuje država, pravice pa se ohranjajo.
UKREPI ZA IZBOLJŠANJE LIKVIDNOSTI PODJETIJ IN POMOČ ZNANSTVENO RAZISKOVALNIM PROJEKTOM ZA BOJ Z EPIDEMIJO
ZNIŽANJE SEJNIN IN PLAČ TER STORITVE DISTRIBUCIJE
Sejnine: Vse sejnine in druga denarna nadomestila nadzornikov v družbah v (ne)posredni večinski lasti države se zniža za 30 odstotkov.
Plače: Vse funkcionarske plače na državni ravni se zniža za 30 odstotkov. Sodstvo je iz tega izvzeto, a je pozvano, da se takšnemu deležu odpove samo.
Distribucija: Oprosti se plačilo distribucije TV signala s strani RTV Slovenija za regionalne in druge televizije.
POMOČ KMETIJSTVU
Finančna pomoč obolelim: Kmetom, zbolelim za covidom-19, se za čas trajanja bolezni dodeli nadomestilo za nezmožnost za delo v višini 80 odstotkov minimalne plače.
Socialni prispevki: Kmetom se lahko zmanjša ali odpiše pokojninske prispevke oziroma odloži vse socialne prispevke.
Dajatev na katastrski dohodek za letos: Vsem lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč ter čebeljih panjev se zniža za 50 odstotkov.
Nadomestilo za izpad prihodka: Podrobnosti še niso znane.
Nadomestilo plačila priveza za ribiška plovila: Imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov so upravičeni do 40 odstotkov nadomestila.
Plačilo vodnega povračila: Gojiteljem vodnih organizmov se za letos zniža v višini 40 odstotkov.
UKREPI S PODROČJA JAVNIH NAROČIL
Mejne vrednosti t. i. evidenčnih naročil: Za blago in storitve se zvišajo na 40.000 evrov, za gradnje pa na 80.000 evrov.
Občine: Naloži se jim samostojno izvajanje javnih naročil.
Ukrepi vredni okoli dve milijardi evrov
Vlada se je dogovorila o več ukrepih, katerih namen je blažiti posledice epidemije tako za državljane kot podjetja. Ocenjeni so na okoli dve milijardi evrov, premier Janez Janša pa je med najpomembnejšimi izpostavil sofinanciranje plač za delavce na čakanju. Napovedal je tudi ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi, predvsem upokojencev.
Z namenom ohranja delovnih mest bo v času epidemije novega koronavirusa namesto delodajalcev vse prispevke vseh zaposlenih na čakanju prevzela država, vse pravice zavarovancev pa se ohranijo, je napovedal Janša. Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje pa bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.
Za zdaj naj bi ta ukrep veljal do 31. maja. Če se razmere do tedaj ne bodo spremenile, ga lahko vlada še podaljša, je dodal.
Zaposlenim v kritičnih dejavnostih je za čas epidemije obljubil izplačilo dodatka za nevarno delo oz. za dodatne obremenitve. Ta se bo lahko gibal od 10 do 200 odstotkov osnovne plače. Delodajalce v zasebnem sektorju je pozval, naj uvedejo podoben sistem nagrajevanja ljudi, ki delajo v sedanjih razmerah, država pa bo te izdatke v največji možni meri vračala, ko bodo znani podatki o njihovi višini.
Status tistih, ki ne delajo zaradi višje sile, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju
Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače. Prispevke za prizadete samozaposlene bo v tem času tako v pokojninsko kot zdravstveno blagajno nakazovala država, njihove pravice pa se bodo ohranile. Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki s posebno izjavo razglasijo prizadetost zaradi krize, je povedal Janša.
Vlada je na nočni seji določila tudi ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi. Javnih storitev, ki se v tem času ne izvajajo, ne bo treba plačati. Status tistih, ki ne delajo zaradi višje sile, denimo varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju. Delavci, ki bodo v času epidemije izgubili službo, bodo od prvega dne dalje avtomatično upravičeni do nadomestila za brezposelnost.
Znanstveno-raziskovalnim institucijam bodo tudi prek sredstev Evropskega socialnega sklada skušali pomagati pri projektih razvoja cepiva proti koronavirusu, zdravil za lajšanje posledic bolezni in zaščitne opreme.
"Z ukrepi se zelo mudi, ker se bo plačilna disciplina slabšala"
Vse sejnine in denarna nadomestila nadzornikom družb v neposredni ali posredni državni lasti se bodo za čas krize zmanjšali za 30 odstotkov, prav tako se bodo za 30 odstotkov za ta čas zmanjšale vse funkcionarske plače na državni ravni. Izjema pri tem je po odločitvi ustavnega sodišča sodna veja oblasti, je pa to premier pozval, naj se takšnemu deležu plač odpove sama. To znižanje seveda ne bi veljalo za tiste, ki v teh razmerah delajo, ti bi morali biti deležni dodatnega nagrajevanja, je dodal.
Za ohranitev delovanja podjetij je med drugim predvideno, da bo država za delavce v zaseben sektorju, ki trenutno delajo, za čas krize krila prispevke za pokojninsko zavarovanje, in sicer tako prispevke delavca kot delodajalca.
Premier je napovedal t.i. finančni top - garancijsko shemo in odkup terjatev podjetij. Kot je pojasnil ekonomist Matej Lahovnik, ki vodi strokovno skupino za pripravo ukrepov, to pomeni, da bo lahko podjetje terjatve, za katere obstaja možnost, da ne bodo poplačane, prodalo državni instituciji. Katera bo to, še niso opredelili.
"Z ukrepi se zelo mudi, ker se bo plačilna disciplina slabšala, s tem pa lahko pride do verižne nelikvidnosti v gospodarstvu, kot je bil primer med zadnjo krizo," je dejal Lahovnik. Napovedal je, da bo v naslednjih tednih najverjetneje pripravljen nov paket, v katerem bo poudarek na zagotavljanju likvidnosti podjetjem.
Že v tem megazakonu pa je predvidena tudi zamrznitev plačil akontacije davka od dohodka pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti. Poleg tega se bo rok za plačila iz javnih sredstev zasebnim dobaviteljem iz skrajšal na osem dni.
Ukrepi iz zakona so po Lahovnikovih besedah vredni okoli dve milijardi evrov.
Vlada že začela pripravo smernic za drugi podoben megazakon
"Gre za verjetno največji gospodarski intervencionizem v zgodovini slovenske države," je dejal Lahovnik in dodal, da podobno ukrepajo tudi druge države. "Vodilo nas je načelo, da morajo biti ukrepi hitri in enostavni. Vprašanje ciljanosti je bilo v zraku, ampak dejstvo je, da lahko ciljamo, koliko je sedaj mogoče in smiselno," je povedal.
Premier Janša je dejal, da bo država zagotovila toliko sredstev, kot bo treba. "Temeljni namen je, da zamrznemo obstoječe stanje v Sloveniji na način, da ohranimo ljudi, delovna mesta, potenciale v gospodarstvu, znanosti in raziskovanju, kulturi in družbi nasploh, da bodo lahko kolikor toliko normalno funkcionirali potem, ko bo nevarnost epidemije uspešno premagana," je dejal premier.
Vlada je že začela pripravo smernic za drugi podoben megazakon, v katerega bodo skušali vključiti še druga priporočila in predloge, ki so jih prejeli od številnih posameznikov, združenj, sindikatov in drugih in jih je treba še proučiti, je povedal premier.
