Le Škocjanske jame so samostojna znamenitost iz Slovenije na seznamu naravne in kulturne dediščine Unesca iz Slovenije, in to že od leta 1986. Poleg njih ima Slovenija sicer na enem najprestižnejših seznamov na svetu vpisane še tri znamenitosti, a vse v povezovanju z drugimi državami. To so rudnik živega srebra Idrija skupaj s španskim Almadenom, kolišča na Ljubljanskem barju v sodelovanju s Švico kot vodilno partnerico ter Francijo, Nemčijo, Avstrijo in Italijo (prazgodovinska kolišča okoli Alp so bila vpisana leta 2011) ter gozdna rezervata Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle v sklopu starodavnih in prvinskih bukovih gozdov Karpatov in drugih regij Evrope, v katere je vključeno večje število držav.
"Določen segment obiskovalcev prav išče znamenitosti Unesca"
"Unescov znak je svetovno prepoznaven, zato ogromno doprinese k obisku," pravi direktorica Zavoda za turizem Idrija Valerija Verhovnik. "Že informacijske table ob cestah opozarjajo turiste, da je Idrija Unescova destinacija. Imamo pa določen segment obiskovalcev, ki prav iščejo Unescove znamenitosti, saj jih zanima ta vidik turizma. To so ciljna publika, na katero apeliramo in jo vabimo. Idrija je po njenih besedah odlična turistična destinacija, prepletena z dediščino, ki pritegne velik krog obiskovalcev, saj zajema zgodovino in tehniko, umetnost in dizajn, naravo in rekreacijo ter bogato kulinariko."
Ljubljanica kot arheološki in naravni biser
Minuli konec tedna so ob slovesnem odprtju dnevov evropske kulturne dediščine in tedna kulturne dediščine na Vrhniki napovedali tudi kandidaturo vpisa Ljubljanice na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Ljubljanica namreč spada med najpomembnejša in najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji, od leta 2003 je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Reka je tudi del območja Natura 2000, Ljubljanica in Bistra ter vsi glavni kraški izviri pa so zavarovani kot naravne vrednote državnega pomena, zato bodo pri nominaciji arheološki fenomen Ljubljanice dopolnili z njenimi naravnimi vrednotami.
Stara trta, žrtev zamujenih priložnosti
Pred leti si je tudi Maribor prizadeval za vpis Stare trte na Unescov seznam svetovne dediščine, a je ideja klavrno propadla. Ideja za vpis je v Mariboru klila dolgo, saj v mestu obstaja tudi splošen konsenz, da si stara rastlina, ki je tudi največji turistični adut mesta, vpis zasluži. Pobuda se je najbolj približala realizaciji, ko je županstvo Franca Kanglerja naložilo proceduralno izvedbo projekta podjetju Ostroga. A se je kasneje, leta 2013, zadeva končala brez uspeha, občina je podjetju plačala 38.000 evrov, projekt pa opustila, še preden je prestal domača sita slovenskih ministrstev.
Slovenske znamenitosti na drugih seznamih
Znamenitosti iz Slovenije so v ostalih programih organizacije Unesco. Med njimi so Škofjeloški pasijon na seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva, tri biosferna območja Julijske Alpe, Kras in Kozjansko-Obsotelje (v postopku potrditve še Mura-Drava-Donava), programa Človek in biosfera (MAB), dva geoparka (Čezmejni geopark Karavanke/Karawanken in Geopark Idrija), Supraseljski kodeks na Unescovem seznamu pisne kulturne dediščine Spomin sveta ter Cerkniško jezero z okolico, Škocjanske jame in Sečoveljske soline na Seznamu mednarodno pomembnih mokrišč.
V postopku vpis klasičnega Krasa in Plečnika v Ljubljani
Iz urada za Unesco, ki deluje v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, so pojasnili, da je bila nominacija za vpis klasičnega krasa na seznam svetovne dediščine v kategoriji narave Centru za svetovno dediščino v Parizu vložena januarja. Tehnično popolna nominacija je trenutno v fazi strokovne ocene, nominacijo pa bo medvladni Odbor za svetovno dediščino obravnaval na svojem rednem letnem zasedanju prihodnje leto konec junija oziroma v začetku julija 2020. Dosje nominacije stavbnih in urbanističnih del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani je v zadnjih fazah; v teku so strokovni pregledi besedil, odprta je še odločitev o krovnem upravljavskem sistemu. Oddajo načrtujejo v roku - do konca leta ali v januarju prihodnje leto, da bi bila obravnavana od 2020. do 2021. leta. Med aktualnimi predlogi za slovenske nominacije je projekt dediščine prve svetovne vojne Pot miru od Alp do Jadrana, ki je na Poskusnem seznamu od 2016. V pripravi je tudi dokumentacija čezmejnega območja Brd/Collio za vpis na poskusni seznam Unesca.
1121
znamenitosti iz 167 držav, ki so pristopile h konvenciji o svetovni dediščini Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), je trenutno na seznamu svetovne dediščine.
869
je kulturnih znamenitosti, 213 naravnih znamenitosti in 39 mešanega značaja.
55
znamenitosti ima na seznamu Unesca vpisanih Italija, daleč največ med sosednjimi državami.
10
znamenitosti ima na seznamu Unesca Hrvaška, prav tako deset jih ima Avstrija, medtem ko jih ima Madžarska osem.
Turizem je lahko tudi grožnja
Vpis na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine je pomemben na več ravneh - za državo, stroko in lokalno skupnost, poudarjajo na slovenskem uradu za Unesco. Državo obvezuje, da kot pogodbenica konvencije o svetovni dediščini iz leta 1972 trajnostno naravnano in celovito upravlja z dediščino in o tem redno poroča Centru za svetovno dediščino. Imenovati mora tudi upravljavca, ki mora slediti ukrepom in aktivnostim za zagotavljanje stanja ohranjenosti, vključno z osveščanjem, promocijo in sodelovanjem s strokovnimi službami in lokalno skupnostjo. Zagotovo pa ima emblem Unesco Svetovne dediščine velik pomen na področju turizma. "Gre za globalno enega najbolj prepoznavnih znakov; statistično dokazano vpis na seznam pomeni dvig števila obiskovalcev, po drugi strani pa je ravno množični turizem eden od dejavnikov, ki najbolj negativno vplivajo na stanje spomeniških območij.“
