Upad kreditov - slaba novica za banke ali za stranke?

Srečko Klapš Srečko Klapš
21.01.2020 18:16

Po podatkih Združenja bank Slovenije je število odobrenih kreditov močno upadlo. Medtem pa v Banki Slovenije zatrjujejo, da se je novembra povečala rast stanovanjskih posojil, rast potrošniških posojil pa je bila nekoliko manjša.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Po zaslugi NLB se sklep Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva seli na mize ustavnih sodnikov.
Robert Balen

Napovedi Združenja bank Slovenije (ZBS) s konca novembra lani, da se bo upadanje kreditiranja po uveljavitvi sklepa Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva nadaljevalo, se uresničujejo. Iz ZBS, ki mu predseduje Stanislava Zadravec Caprirolo, namreč sporočajo, da je število na novo odobrenih posojil v novembru in decembru lani izrazito upadlo. "Pri potrošniških posojilih je stanje posojil nominalno nižje v novembru, kot je bilo v oktobru, kar je drastična sprememba, pri stanovanjskih posojilih pa so prirasti še pozitivni, a je stopnja te rasti bistveno nižja," je še dejala.
ZBS je zbralo podatke o številu na novo odobrenih kreditov v desetih bankah, katerih imen pa ne želijo razkriti: "Močno je upadlo tako število odobrenih potrošniških kakor tudi stanovanjskih posojil. V primerjavi s številom na novo odobrenih potrošniških in stanovanjskih kreditov v oktobru je bilo v novembru odobrenih le 38 odstotkov potrošniških in 65 odstotkov stanovanjskih kreditov ter v decembru le 36 odstotkov potrošniških in 57 odstotkov stanovanjskih kreditov," še navajajo v ZBS.
Dodajajo še, da je močan upad razviden tudi iz podatkov o gibanju mesečnih sprememb stanj posojil Banke Slovenije, kjer je po izrazitem povečanju v mesecu oktobru, kar pripisujejo povečanju povpraševanja zaradi napovedi makrobonitetnih ukrepov, vidno že v novembru močno znižanje stanj, posebej pri potrošniških posojilih, kjer je razvidno celo nominalno znižanje stanja.

BS: Za zaključke je še prezgodaj

V Banki Slovenije pa na vprašanje Večera poudarjajo, da je podajanje celovitih zaključkov o učinkih ukrepa še preuranjeno, upoštevaje zlasti netipično obnašanje bank in posojilojemalcev v obdobju med napovedjo in uveljavitvijo ukrepa ter takoj po njegovi uvedbi, zamik med uvedbo in črpanjem posojil ter učinek sezone in praznikov. "Zadnji verodostojni podatki, ki so na voljo za vse banke in hranilnice, pa kažejo, da se je novembra lani glede na mesec prej povečala medletna rast stanovanjskih posojil. Medletna rast potrošniških posojil pa se je nekoliko znižala, vendar je ostala visoka," zatrjujejo v centralni banki. In postrežejo s konkretnimi podatki, ki kažejo, da se je pri stanovanjskih posojilih medletna rast po oktobrski okrepitvi novembra še nekoliko povečala, na 5,8 odstotka. Neto mesečni prirast stanovanjskih posojil je tako oktobra (45 milijonov evrov) kot novembra (38 milijonov evrov) presegel povprečni mesečni prirast prvih devetih mesecev lanskega leta (28 milijonov evrov).

Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun: "Banke so pred uvedbo ukrepa premalo skrbele za potrošnika in so želele z njim čim več zaslužiti."

ZPS poziva banke k znižanju obrestnih mer

Marko Tretnjak iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), ki je podprla ukrepe Banke Slovenije, meni, da ti razgaljajo trenutno stanje ekonomsko ranljivejših prebivalcev Slovenije, kar se odraža tudi pri njihovih zmožnostih za najem kredita. "Upad kreditiranja je bil seveda pričakovan, vendar predvsem v tistih bankah in hranilnicah, ki v preteklosti niso ali pa niso v zadostni meri upoštevale načel odgovornega kreditiranja in so s svojo agresivno kreditno politiko povečevale tržni delež na račun najbolj ranljivih skupin," še menijo v ZPS. Dodajajo, da je ukrep Banke Slovenije usmerjen predvsem na potrošniška posojila s predolgimi ročnostmi in na neodgovorno ravnanje bank pri izračunavanju kreditne sposobnosti, kar bi lahko potrošnikom predvsem ob nepričakovanih dogodkih povzročilo preveliko finančno breme.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta