Slomškov trg so napolnili Mariborčani in Mariborčanke ter si ogledali uprizoritev legendarne akcije, s katero je Rudolf Maister leta 1918 prav v noči z 22. na 23. novembra razorožil Schutzwehr oziroma zeleno gardo, prevzel nadzor nad mestom in postavil temelje za slovensko ozemeljsko celovitost.
Dogodek 47 minut, Maistrova akcija za Maribor je bil eden od vrhuncev Maistrovega leta, ki ga obeležujemo. Šlo je za dokumentarno-umetniško uprizoritev, ki se je zgodila na prostem in kljub nizkim temperaturam je večina vztrajala do konca. "47-minutna akcija razorožitve je leta 1918 potekala na - 8 stopinjah Celzija, danes je bilo hladno, a vseeno ne tako zelo," je povedal režiser Matjaž Latin, ki je z obiskom zadovoljen.
Uprizoritev se je začela s kratkim nemim črno-belim filmom Roka Predina. Video je prikazal ključne dogodke te pomembne razorožitvene akcije. Sledila je uprizoritev, kjer je Maister iz okna stavbe Pošte Slovenije prebral razglas. "Stavba Pošte je tudi sicer odigrala pomembno vlogo pri tem dogodku, saj je tudi leta 1918 Maister od tukaj vodil akcijo razorožitve," je povedal Latin, ki si je zamisli, da prav pri tej kulisi svoja poročila predstavijo tudi drugi pomembni udeleženci akcije, ki so bili v času razorožitve na različnih koncih Maribora.
V predstavi so igrali Vladimir Vlaškalić, ki je igral Rudolfa Maistra, Matevž Biber, Davor Herga, Julija Klavžar, Kristijan Ostanek, Nejc Ropret, Vladimir Vlaškalić in Gorazd Žilavec (Drama SNG Maribor), skupaj z Miho Bezeljakom in Urošem Kaurinom (Lutkovno gledališče Maribor).
Pri dogodku je sodeloval tudi Pihalni orkester Pošta Maribor, ki je na koncu zaigral izseke himen, ki so bile uradne himne na tem ozemlju. Od Zastave slave, izseke srbske, hrvaške himne in nemške himne, Jugoslovanske, do zdaj aktualne slovenske Zdravljice in na koncu še evropske himne Ode radosti.
Že čez dan je skupina ljudi v kostumih iz tistega časa delila letake, lepila plakate, brala razglase in vabila na večerni dogodek. To so bili dijaki Prve gimnazije Maribor in člani Člani KD Toneta Partljiča Pekre-Limbuš.
Na to Maistrovo leto se je zvrstilo že ogromno dogodkov, režiserja Matjaža Latina pa je k sodelovanju povabil Klemen Brvar, direktor Mariborske knjižnice. "Že od začetka ni bilo govora o predstavi, pač pa bolj o nekem dogodku, ki bi bil na prostem in ne bi imel vstopnine. Tak dogodek, z netipično formo proslave. Ko sem začel preučevati akcijo razorožitve, mi je postajalo vedno bolj fascinantno, kako je bila ta akcija pogumna in dobro organizirana," razlaga Latin.