Maročan, ki je poročen s slovensko državljanko, je bil žrtev diskriminacije v postopkih na Upravni enoti Ljubljana, je ugotovil zagovornik načela enakosti. V obravnavanem primeru sta diskriminatorno ravnali kar dve uslužbenki upravne enote in s tem med drugim posegli v pravico do svobode gibanja maroškega državljana, so navedli pri zagovorniku.
Ena uslužbenka ni hotela sprejeti Maročanove vloge za dovoljenje za prebivanje družinskega člana slovenske državljanke, druga pa mu ni izdala potrdila o prejeti vlogi za izdajo dovoljenja, ki jo je poslal po pošti, je v postopku ugotovil zagovornik.
Prijavo domnevne diskriminacije maroškega državljana je zagovornik prejel v postopku na upravni enoti. Prijaviteljica je navedla, da sta zakonca na upravno enoto prinesla vso potrebno dokumentacijo za vložitev vloge za dovoljenje za prebivanje Maročana kot družinskega člana slovenske državljanke, v tem primeru moža in žene. Vloge uslužbenka ni sprejela, ker se ji je zdelo, da je njuna zakonska zveza fiktivna. Nato je dokumentacijo upravni enoti v njunem imenu poslal odvetnik ter ob tem zaprosil za izdajo potrdila o vloženi vlogi.
Medtem so po obisku upravne enote Maročana ustavili in legitimirali policisti. Pokazal jim je osebni dokument in poročni list ter jim povedal, da je preko odvetnika vložil vlogo za dovoljenje za prebivanje s svojo ženo. Ker potrdila o prejemu te vloge še ni imel, mu je grozila deportacija. Vnovič je zaprosil za azil, zaradi česar je bil nato nameščen v azilni dom. Pogoj za izpustitev na prostost je bilo prav potrdilo o vloženi vlogi za prebivanje z njegovo ženo, ki bi ga moral prejeti od upravne enote. Kasneje so ga vendarle izpustili domov.
Zagovornik je v postopku ugotovil, da sta v obravnavanem primeru diskriminatorno ravnali kar dve uslužbenki upravne enote. Prva bi morala vlogo zakoncev sprejeti, a je to zavrnila, ker je menila, da sta zakonsko zvezo sklenila zato, da bi maroškemu državljanu omogočila prebivanje v Sloveniji. Za to predvidenega zakonitega postopka preverjanja pristnosti zakonske zveze pa ni sprožila.
Druga uslužbenka pa je za izdajo želenega potrdila od Maročana pričakovala izkaz legalnega vstopa v državo, kot to velja za druge tujce, čeprav bi bila morala upoštevati, da je družinski član slovenske državljanke, in ga zato obravnavati drugače kot ostale tujce, ki nimajo potrdila o legalnem vstopu v Slovenijo.
To je po oceni zagovornika naredila zaradi napačnega razumevanja navodil ministrstva za notranje zadeve upravnim enotam iz leta 2009 po pomembni sodbi Sodišča EU. Navodilo je ministrstvo na pobudo zagovornika marca 2023 ustrezno dopolnilo in iz njega zdaj jasno izhaja, da vsi družinski člani državljanov EU uživajo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic EU, ne glede na to, kako so v katero izmed držav vstopili, so navedli v uradu.
Zagovornik je tako ugotovil, da sta uslužbenki upravne enote z zavrnitvijo sprejetja vloge in nato z zavlačevanjem izdaje potrdila o vloženi vlogi diskriminirali maroškega državljana in njegovo ženo samo zaradi njegovega posebnega položaja tujca. S tem sta posegli v pravico do svobode gibanja maroškega državljana in v človekovi pravici zakoncev do spoštovanja njunega družinskega življenja in uživanja zasebnosti.
