Srečko Klapš
Potem ko je državni svet včeraj soglasno potrdil predlog zakona, ki predvideva konverzijo kreditov v švicarskih frankih v kredite v evrih, s čimer želijo rešiti težave kreditojemalcev, ki so se jim glavnice in obroki zaradi visoke rasti tečaja franka močno zvišali, objavljamo zgodbo treh kreditojemalcev, katerih primer je na mizah ustavnih sodnikov. Predlog zakona, ki ga bo državni svet posredoval v obravnavo državnemu zboru, sicer predvideva, da bodo morale banke kredite v frankih, ki so bili sklenjeni med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, konvertirati v kredite v evrih, in sicer z veljavnostjo na dan, ko je bila sklenjena kreditna pogodba v švicarskih frankih oziroma z valutno klavzulo v švicarskih frankih.
Pred prvo odločitvijo ustavnega sodišča v zadevi kreditiranja v švicarskih frankih v Sloveniji je čutiti napetosti na obeh straneh. Še posebej zato, ker imamo doslej pet sodb vrhovnega sodišča, ki kažejo na to, da še niso dale konsistentnih usmeritev, saj so odločitve vrhovnih sodnikov nasprotujoče. In v tem slogu jih interpretirajo banke na eni strani in Združenje Frank na drugi.
"Ne zanima nas, če nimate kaj jesti, zakaj pa tožite banko"
Šest ljudi se je stiskalo v stanovanju, zato so s franki kupovali hišo
Na ustavnem sodišču je primer treh solidarnih kreditojemalcev družine Berič iz Radeč, ki so leta 2008 najeli dva kredita pri Unicredit banki Slovenija, in sicer prvega, stanovanjskega, v vrednosti 115.495 švicarskih frankov (okoli 72.000 evrov) in drugega, potrošniškega, v znesku 46.000 švicarskih frankov (28.000 evrov) oziroma skupaj za okoli 100.000 evrov. Z eno od kreditojemalk, medicinsko sestro po poklicu, smo se srečali v Celju in povedala nam je svojo zgodbo.
Sporna Zlobčeva politična podpora Arharju
Odvetnik Robert Preininger je nedavno opozarjal na etično sporno politično podporo vrhovnega sodnika Jana Zobca. Ta je leta 2006 javno podprl kandidata za predsednika države Franceta Arharja, ki je bil hkrati tudi predsednik uprave Bank Austria Creditanstalt, današnje Unicredit banke, pri kateri je njegova stranka sklenila kreditni posel, ki je bil predmet pritožbe na vrhovno sodišče in je predmet preizkusa na ustavnem sodišču. "Podpora političnemu kandidatu, ki jo izrazi oseba, ki v istem času opravlja funkcijo vrhovnega sodnika, ogroža videz nepristranskosti sodišča. V primeru zadeve, ki je pred ustavnim sodiščem, pa je šlo za situacijo, ko je vrhovni sodnik Jan Zobec celo odločal kot sodnik poročevalec v zadevi, v kateri je bil predmet spora neposredno povezan z osebo, ki ji je ta sodnik javno izrazil politično podporo," še meni Preininger.
ZPS za zakonsko rešitev
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja, da je treba problem oškodovanja potrošnikov rešiti sistemsko, s sprejetjem ustreznega zakona, ki bo kreditojemalcem v švicarskih frankih omogočil konverzijo kredita v evrski kredit. Tako bodo lahko svoj dolg pošteno odplačali pod pogoji, ki so jih ob sklenitvi kreditne pogodbe lahko upravičeno pričakovali.
Vztrajanje, da je možno ta problem reševati le v sodnih postopkih, je napačno, saj ti ne pomenijo le velikih finančnih bremen kreditojemalcev in ne ogrožajo samo preživljanja njihovih družin, temveč pomenijo tudi velike obremenitve sodišč. V primeru zavrnitve tožbenih zahtevkov obstaja nevarnost, da bo breme nepoštenega ravnanja bank s sodbami evropskega sodišča namesto na poslovne banke prevaljeno na državo, torej na vse davkoplačevalce, še menijo v ZPS.
Ko smo vprašali, zakaj niso že prej poskusili kredit v frankih konvertirati v evrskega, nam je povedala, da so na obisku pri sorodnikih v Srbiji leta 2009 naleteli na članek in opozorilo centralne banke pred kreditiranjem v tujih valutah. "Takoj smo poklicali v banko v Velenju in referentko povprašali, ali se lahko oglasimo, da bi oba kredita kljub stroškom takoj spremenili v evrska. 'Ne, gospod, ni razlogov za paniko. Kje pa ste to slišali? Pa tudi za evrski kredit niste kreditno sposobni. Zato ne hodite v banko,' so mirili. Leta 2012 marca pa smo le dobili prijazen klic iz banke, da lahko spremenimo kredit v evre. Glede na to, da smo kredita v švicarskih frankih najeli pri tečaju 1,57 evra, švicarska centralna banka pa ga je fiksirala pri 1,20 evra, smo referentko povprašali, kaj nam svetuje. Takrat je obrnila ploščo in skopo dejala, naj se sami odločimo. Potem ko smo vztrajali, je dejala, da večjih premikov tečaja ne pričakujejo, a da nam ne sme svetovati, in ponovila, naj se sami odločimo. Kar naenkrat smo postali tudi kreditno sposobni za kredit v evrih, le k notarju bi morali na podpis nove pogodbe. A se za to nismo odločili, ker bi veliko že plačanih obrokov izgubili. V začetku leta 2015, ko je švicarska centralna banka sprostila tečaj franka, ki je padel na 1,02 evra, pa so nam v Trbovljah ponovno ponudili pretvorbo kredita v evre, a razlika v našo škodo je dosegla že skoraj 100.000 evrov. Takrat smo se odločili za tožbo in z zahtevo za ničnost s pomočjo odvetnika Roberta Preiningerja prišli s to zadevo na ustavno sodišče." Sogovornikom se zdi ničnost, ki pomeni, da si banke in kreditojemalci vrnejo eni drugim denar, ki so ga doslej prejeli in plačali, še najbolj poštena, čeprav kot priznavajo, ni poštena do drugih državljanov, ki plačujejo kredite skupaj z obrestmi. Apelirajo tudi na državo, naj sprejme zakon in uredi problematiko kreditojemalcev v švicarskih frankih, saj se bodo sicer obrnili še na Evropsko sodišče za človekove pravice, katerega odločitev pa bodo čutili vsi davkoplačevalci.
Kreditojemalce pestijo tudi visoki stroški pravdanja; medtem ko se z odvetnikom, ki jih zastopa, lahko dogovorijo za plačila, ki jih zmorejo, pa v banki, kjer so najeli kredit, nimajo posluha zanje. Še več, potem ko so jih zaprosili za obročno odplačevanje okoli 1200 evrov visoke sodne takse, za katero so bili pripravljeni plačati tudi obresti, so jim iz pravne službe banke zabrusili: "Ne zanima nas, če nimate kaj jesti, zakaj pa tožite banko!"
