Urška Mlinarič
SDS in SNS s predlogom ustavne obtožbe predsednika vlade Marjana Šarca pričakovano nista bili uspešni. Za ustavno obtožbo je glasovalo zgolj 29 poslancev, proti pa 53 poslank in poslancev. Predlogo obtožbe je tako zavrnjen, saj bi ga moralo podpreti najmanj 46 poslancev.
{twitter}https://twitter.com/Urskamlin/status/1090287602043883520{/twitter}
{twitter}https://twitter.com/Urskamlin/status/1090290955457101826{/twitter}
Nasprotovala sta mu tako koalicija kot Levica, medtem ko so v NSi dejali, da predlogu ne bodo nasprotovali. Po glasovanju pa je predsednik NSi Matej Tonin na Twitterju zapisal, da njegova stranka podpira "izršitev odločbe ustavnega sodišča glede enakosti financiranja vseh javno veljavnih programov v slovenskih osnovnih šolah". A ker sta premier Šarec in tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo zagotovila, da se bo to zgodilo, se NSi po Toninovih besedah ustavni obtožbi ni pridružila.
{twitter}https://twitter.com/MatejTonin/status/1090289366226866176{/twitter}
SDS in SNS sta predlog vložili, očitajoč Šarcu kršitev več členov ustave, s tem ko kot prvi človek v vladi ni poskrbel za to, da bi bila odpravljena neustavnost na področju neenakomernega financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol. Slednje je ustavno sodišče ugotovilo že v odločbi iz leta 2014, vendar nekdanja vlada Mira Cerarja ni našla konsenza o tem, kako zagotoviti enako financiranje zasebnih in javnih osnovnih šol. Premier Šarec je predlagateljem zatrdil, da naj jih uresničitev omenjene ustavne odločbe ne skrbi, saj da je ne bodo ignorirali. Celo več. Dejal je, da so na ministrstvu za izobraževanje pripravili že več predlogov, odločba bo tako uresničena do septembra, ko se začne novo šolsko leto. Slednje je ob robu včerajšnje parlamentarne obravnave potrdil tudi minister za izobraževanje Pikalo, ki je dejal, da so pripravili štiri različice, od koalicije pa je odvisno, za katero se bo odločila.
Lisec: Šarca vodi ideologija
Uvodoma je v imenu predlagateljev poslanec SDS Tomaž Lisec predsedniku vlade očital, da je opustil dolžno ravnanje s tem, ko ni naložil svojim ministrom, da poskrbijo za uresničitev ustavne odločbe. Pri tem, tako Lisec, naj bi ga vodila ideologija. Ideologija njega samega, koalicijskih partnerjev in še koga drugega. Zmotilo pa ga je tudi, da je vlada, kljub zavezam v koalicijski pogodbi o spoštovanju načel pravne države, nasprotovala lanskoletnemu SDS-ovemu predlogu novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim naj bi, tako Lisec, v celoti uresničili ustavno odločbo iz leta 2014. In temu so sledili tudi koalicijski poslanci. "Ustava je nad zakoni, je nad vami in nad nami. In če mi ne spoštujemo zakonov, kako lahko potem pričakujemo od državljanov in državljank, da jih bodo spoštovali," je dejal Lisec, ki je po drugi strani sedanji vladi očital vnemo pri uresničevanju ustavne odločbe o izbrisanih.
Šarec: Nočem elitizacije
Zavrnil je tudi očitke o diskriminaciji otrok, ki obiskujejo zasebne osnovne šole. O diskriminaciji bi bilo kvečjemu mogoče govoriti, tako Šarec, če vsi otroci ne bi imeli možnosti vpisa v javne šole. Ob tem je spomnil, da zasebne šole ne sprejemajo vseh otrok, starši morajo plačevati tudi šolnino. Sam pa ne želi, da bi se na zasebne šole zaradi finančnih prednosti; poleg državnega financiranja dobijo denar še od ustanoviteljev in staršev, začel odliv najboljših učiteljev in kasneje tudi otrok premožnejših staršev. "Nočem elitizacije, niti je ne maram. Slovenske javne šole so dobre," je zatrdil predsednik vlade in pri tem postregel tudi z nekaj raziskavami. Ob koncu pa SDS namignil, naj se raje začne ukvarjati s svojimi problemi in naj vzroke za neuspešno sestavljanje vlade po zadnjih parlamentarnih volitvah išče v svojih vrstah.
Maša Kociper (SAB): "To je izrazito politično, tudi ideološko vprašanje. Odločitev o financiranju ne vpliva samo na financiranje osnovnega šolstva, ampak tudi na ustroj slovenske družbe. Spodbujanje zasebnih šol z državnim denarjem je uvod v razslojevanje v naši družbi. Enaka izhodišča za vse, ki so jih doslej zagotavljale javne osnovne šole, bi bila s tem porušena. Slovenska družba je za zdaj ena najmanj razslojenih. Zakaj ne bi pustili, da tako tudi ostane?"
Zmago Jelinčič (SNS): "Tudi zakon o ustavnem sodišču je treba popraviti. Treba je določiti, kaj se sme, do kam se sme in kaj se mora narediti. To se ni naredilo - in to se ne dela. Cela vrsta ustavnih pritožb je bila podana, pa se to kar nekako poriva iz kota v kot in se ne izvršuje. Človek se vpraša, ali smo v urejeni državi ali smo v državi stihije in nespoštovanja zakonov. Kaže vedno bolj na to."
Matjaž Han (SD): "Predlog ustavne obtožbe je v političnem smislu gumb do jedrskega orožja, za katerega si v SD želimo, da ga ne bi bilo treba nikoli sprožiti. Ne le zato, ker predpostavlja, da je bilo storjeno zelo hudo dejanje obtoženega političnega funkcionarja, ampak ker že sam predlog pomeni glasni alarm domači in tudi tuji javnosti. Tokratni predlog ustavne obtožbe je načrtovan politični dogodek, režira pa nam ga dobro znana politična opcija."
Igor Zorčič (SMC): "Ali pa gre morda res za to, da takrat, ko vam to paše, je ustavno sodišče dobro, ko se vam zdi, da odločbe gredo v nasprotju z vašimi strankarskimi partikularnimi interesi, pa je naenkrat spolitizirano, da ne rečem celo nenormalno. In ne nazadnje tudi vaše delo v preteklih mandatih kaže na to, da je vaš odnos do neizvršenih ustavnih odločb in do pravnega reda, ki naj bo kolikor toliko spoštovan, zelo spragmatiziran in ga pravzaprav popravljate po svojih potrebah."
Miha Kordiš (Levica): "Jasno je, da Cerkvi niso dovolj le naši gozdovi. Želi tudi naše šole in s tem naše otroke. Iz dejstva, da osnovnega programa ni mogoče s skalpelom ločiti od razširjenega, pomeni, da je financiranje rednih šolskih vsebin hkrati tudi financiranje posebnih načel, po katerih šola deluje, vrednosti in stališč, ki jih kani prenesti na nove generacije. Financiranje javno veljavnih programov na zasebnih šolah je hkrati financiranje vrednostnih usmeritev posameznih zasebnih izvajalcev."
Jožef Horvat (NSI): "Tisti, ki govorite, da bo zasebna šola vzpostavila nek elitizem, oprostite, kolegice in kolegi, tukaj je pa pomanjkanje računstva, oprostite. Ravno v primeru, da javno veljavni program v zasebnih šolah ne bo enako financiran kot v državnih šolah, ravno v tem primeru, torej v primeru te trenutne neustavnosti, se ustvarja elitizem. Zakaj? Ker lahko premožnejši starši pošiljajo tja svoje otroke, kjer je šolnina - imam kopijo računa, lahko tudi 206 evrov na mesec."
