Vanessa Čokl
"Prvič, politiki imajo širok obseg svobode govora. Drugič, ta obseg je še širši, ko se politiki izražajo o drugih politikih. Tretjič, med vsemi politiki imajo največji obseg svobode izražanja opozicijski politiki. Še posebej, ko se izražajo o politikih, ki so člani vladnih koalicij. Četrtič, politiki, ki so sami kritični, občasno tudi zelo in ostro kritični na račun drugih politikov, morajo zaradi tega trpeti še bolj ostre izjave na svoj račun. Petič, pri izražanju o politiki in politikih je dovoljena največja mera pretiravanja. Dovoljena je tudi uporaba besed, ki so same po sebi ali objektivno žaljive ... Politiki kot politiki, kot osebe, ne morejo biti žrtve sovražnega govora ... To pomeni, da bo katerikoli politik samo izjemoma lahko tožil drugega politika ali javnega funkcionarja zaradi razžalitve, obrekovanja ali klevetanja. Nikakor pa ne za sovražni govor – ker je to po definiciji tako rekoč nemogoče," piše v novi kolumni na pravniškem portalu IUS INFO ustavni pravnik dr. Andraž Teršek, od umika prijave ne več potencialni kandidat za novega ustavnega sodnika.
"Izjava opozicijskega politika, da je drugi politik »idiot« ali da so »idioti« člani druge politične stranke, z dodatkom, »da bi jih bilo treba izseliti v Venezuelo«, ni in ne more biti sovražni govor," se odziva na reakcijo Levice, potem ko jih je bil Zmago Jelinčič (SNS) označil za idiote in jih verbalno selil v Venezuelo. S čimer si je prislužil prijavo policiji, tam pa so ta teden po notranji preiskavi ugotovili, da zadeva ni za kazenski pregon, kvečjemu za zasebno tožbo. Jelinčič je bil osumljen kaznivega dejanja razžalitve.
Teršek pa nadaljuje, kaj politični sovražni govor ni: "... npr. nemir ali pa užaljenost povzročajoča izjava 'levičarskega' politika na račun podjetnikov ni in ne more biti sovražni govor. In kot izjava 'desničarskega' politika na račun umetnikov/umetnic, novinarjev ali zagovornikov splava ni in ne more biti sovražni govor. Ali izjava enih, da zelo ne marajo Cerkve ali gorečih vernikov, in drugih, da zelo ne marajo politike, naklonjene migrantom in tujcem. Ali pa kot 'levičarske' primerjave s fašizmom in nacizmom, izrečene na račun 'desničarskih' politikov, niso sovražni govor in kot izjave 'desničarskih' politikov na račun 'levičarskih,' da so goreči marksisti, socialisti, leninisti ipd., ni in ne more biti sovražni govor. Tudi ne izjave enih za druge, da so nekaj, kar označujejo objektivno žaljive besede."
Beseda idiot in opazka o izselitvi v Venezuelo sta lahko pri naslovnikih sprejeti kot žaljivi, a njihova uporaba je v dnevni politiki dovoljena – kot svoboda izražanja. Tudi za takšne izjave politiki ne morejo sodno preganjati drugih politikov. Absolutno pa jih ne morejo preganjati, če tudi sami uporabljajo po naravi, značaju in sporočilu enake ali podobne besede in jih užalijo tisti, ki so jih sami užalili, pravi Teršek, in tu po njegovem niti za zasebno tožbo ni podlage: "Četudi se komu izbira besed zdi slaba, neokusna ali pretirana, celo deplasirana in nizkotna, to še ni razlog za ukrepanje policije in tožilstva, ker gre za svobodo izražanja politika, ki sam prevzema odgovornost, kako se bodo javnost in volivci odzvali na njegovo izbiro besed."
V ustavni demokraciji je zato po Teršku, ki sicer konkretnega primera ne imenuje, a je jasno iz konteksta, na kaj misli, bil nesprejemljiv že poziv policije Jelinčiču na razgovor. Gre za nadlegovanje, pravi.
