Prejšnji teden smo v Večeru prvi opozorili na odločbo ustavnega sodišča, ki je v vrste kazenskih sodnikov vnesla nemalo nemira, predsedniki nekaterih sodišč, predvsem manjših, pa so opozorili, da bo zaradi te odločbe nemalo težav, upočasnitve postopkov in celo zastaranj v nekaterih procesih.  Odločbo ustavnega sodišča je namreč večina sodnikov razumela kot odločbo, po kateri se sodnik, ki je sprejel priznanje enega obtoženega, mora nato izločiti zoper postopek zoper soobtožene zaradi potrebnega videza nepristranskosti. A z ustavnega sodišča so sedaj poslali pojasnilo, da naj bi bila odločba ustavnih sodnikov napačno razumljena. 

Ustavno sodišče je, glede na naraščanje števila primerov, ko sodišča v isti ali (deloma) različni sestavi v zaporednih kazenskih postopkih sodijo različnim soobdolžencem iz prej enotnega kazenskega postopka, "ocenilo, da mora postaviti natančnejše smernice glede tega, v katerih primerih, v kolikšnem obsegu in na kakšen način se sme sodišče v sodbi opredeliti do ravnanj soobdolžencev, ki s to sodbo niso bili obsojeni, in v katerih primerih predhodno sodnikovo izrekanje o krivdi nekaterih soobdolžencev vzbuja objektivno utemeljen dvom o njegovi nepristranskosti v naknadnem postopku zoper druge soobdolžence. Ustavno sodišče je pri oblikovanju svojih stališč sledilo novejši sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, katerega odločitve zavezujejo vse organe oblasti v Republiki Sloveniji, tudi sodišča in ustavno sodišče," so zapisali v sporočilu za javnost ustavni sodniki. "Upoštevajoč navedeno ustavno sodišče ni odstopilo od svojega ustaljenega stališča (ki je uveljavljeno tudi v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice), po katerem dejstvo, da je sodnik predhodno odločal o krivdi dela soobdolžencev – tudi na način, da je sprejel njihovo priznanje krivde ali sporazum o priznanju krivde –, samo po sebi ne vzbuja objektivno upravičenega dvoma o njegovi nepristranskosti v kasnejšem postopku zoper druge soobdolžence. Izločitev sodnika iz kasnejšega postopka je potrebna samo, če predhodna sodba vsebuje natančno oceno vloge naknadno sojene osebe pri storitvi kaznivega dejanja, še zlasti, če vsebuje tudi pravno kvalifikacijo njenega ravnanja ali če iz sodbe izhaja, da je ta oseba izpolnila vse elemente kaznivega dejanja," še pojasnjujejo. Ustavni sodniki so, dodajajo na ustavnem sodišču, ob tem pojasnili, da je takšne navedbe v sodbo – tudi v sodbo na podlagi priznanja krivde ali sporazuma o priznanju krivde – dopustno vključiti le, če so nujno potrebne za obsodbo tistega dela obdolžencev, ki mu sodišče sodi predhodno. "V nasprotnem primeru ni podana le kršitev pravice do nepristranskega sodišča, temveč tudi kršitev domneve nedolžnosti."

Tako na ustavnem sodišču zaključujejo, da iz obrazložitve zadevne odločbe ustavnega sodišča torej "ne izhaja, da bi šlo v primeru, ko sodnik sprejme priznanje krivde ali sporazum o priznanju krivde dela obdolžencev, za avtomatično nujnost njegove izločitve v nadaljnjem postopku zoper preostale soobdolžence, temveč je tudi v teh primerih njegova izločitev potrebna samo, če so podane okoliščine, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbudile objektivno utemeljen dvom o sodnikovi nepristranskosti".