Ustavno sodišče je razveljavilo drugi, tretji in četrti stavek drugega odstavka ter tretji odstavek 10.b člena zakona o tujcih, ker je v neskladju z 18. členom ustave, je razvidno iz danes objavljene odločbe. Zahtevo za presojo ustavnosti člena je vložil varuh človekovih pravic.
Sporni del zakona o tujcih dopušča zavračanje tujcev brez individualne obravnave. Določa namreč, da ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, policija namero tujca podati prošnjo za mednarodno zaščito zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU, iz katere je tujec vstopil na območje Slovenije, ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da določbe posegajo v pravico iz 18. člena ustave, ki zagotavlja načelo nevračanja. Zavzelo je namreč stališče, da je zakonodajalec dolžan urediti postopek, ki omogoča učinkovito izvrševanje te ustavne pravice. Ureditev v drugem stavku drugega odstavka in v tretjem odstavku 10.b člena zakona o tujcih pa v času razglasitve posebnega pravnega režima ne zagotavlja dostopa do poštenega in učinkovitega postopka bodisi v sosednji državi članici EU bodisi v Sloveniji, v katerem bo posamezniku zagotovljena vsebinska presoja, da predaja ne more povzročiti dejanske nevarnosti, da bi se z zadevno osebo ravnalo nečloveško ali ponižujoče.
Varuh človekovih pravic zadovoljen in vesel
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je z veseljem pozdravil odločitev ustavnega sodišča, pri tem pa so v njegovem kabinetu zapisali, da "gre za potrditev dosedanjih stališč Ustavnega sodišča, stališč Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in Sodišča Evropske unije, čeprav nobena njihova dosedanja odločitev še ni zadevala prav takšne situacije." "Varuh v odločitvi Ustavnega sodišča vidi tudi dobrodošlo potrditev ustavnih in konvencijskih standardov, ki naj bi veljali na tem področju. Prav njim pa se kot pravna država ne moremo ogniti, ko bi se nam to morda zdelo prikladno," je še zapisal.
Sodišče je po njegovih besedah potrdilo, da imajo države po ustaljenem mednarodnem pravu sicer pravico nadzora nad vstopom tujcev in njihovimi izgoni oziroma izročitvami - vendar pa je ta suverenost države omejena z dolžnostjo, da država posameznika ne sme odstraniti, izgnati ali izročiti državi, v kateri obstaja zanj resna nevarnost, da bo podvržen nečloveškemu ravnanju.
Ministrstvo za notranje zadeve bo odločitev spoštovalo
Sporno novelo zakona oa tujcih je predlagalo ministrstvo za notranje zadeve. Danes so sporočili, da bodo odločitev ustavnega sodišča spoštovali, še prej pa jo morajo preučiti. Brez komentarja je tudi Vesna Györkös Žnidar, ki je takrat, ko je bila novela sprejeta, vodila ministrstvo. Povedala je, da še ne pozna vsebinskih razlogov in jih zato tudi ne more komentirati.
Brglez: Moje spanje bo mirnejše
Na odločitev ustavnega sodišča se je že odzval nekdanji predsednik državnega zbora Milan Brglez. Sodbo je pozdravil, pri tem pa izrazil upanje, da bo vlada čim prej spremenila zakon o tujcih, da bo ta skladen z ustavo in standardi varovanja človekovih pravic. "Po več kot dveh letih od sprejema tega zakona, ki sem mu oporekal ustavnost in zakonitost in ki je tudi zaznamoval mojo politično pot, bo moje spanje mirnejše, ker vem, da ko odpove politika, ostane še Ustavno sodišče," je še zapisal.
Poleg tega je medijem poslal tudi poimenski seznam vseh poslancev, ki so zakon v državnem zboru podprli. Ob tem je dodal še obrazložitev svojega glasu, pri čemer je že takrat trdil, da je zakon neustaven in da krši tudi mednarodne pogodbe, katerih podpisnica je tudi Slovenija.
Jaklič obtožuje Accetta
