Odločanje o zakonu o volilni in referendumski kampanji pa o zakonu o RTV Slovenija in zakonu o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, kar vse sta zahtevala Gibanje Zedinjena Slovenija iz Maribora oziroma Andrej Šiško, je ustavno sodišče zavrnilo, pritožbo na zapisnik o ugotovitvi izida volitev evroposlancev pa zavrglo.
Pobudnika sta navajala, da je zakonska ureditev volilne in referendumske kampanje protiustavna, ker ne omogoča enakopravne udeležbe vseh organizatorjev volilne kampanje, še posebej pa da je diskriminacijska in segregacijska do neparlamentarnih strank in njihovih kandidatov ter kandidatk. V zakonu o Radioteleviziji Slovenija naj bi bila diskriminacijska in segregacijska volilna kampanja celo uzakonjena, kar naj bi bilo protiustavno. Šiško in Zedinjena Slovenija sta napadla tudi zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, češ da ni v skladu s slovensko ustavo, ko določa, da državni zbor potrdi mandate evropskih poslancev. Izid majskih evropskih volitev v Sloveniji in podelitev mandatov da sta zato neveljavna, ker volitve niso bile ustavne. Ker so neparlamentarna stranka, so morali za vložitev kandidatne liste zbrati nesorazmerno več podpisov kot parlamentarne stranke, bili so v neenakopravnem položaju, so dokazovali. Ustavno sodišče pa jih je zdaj zavrnilo, ni zaznalo, da bi šlo tu za pomembno ustavnopravno vprašanje, oziroma je istovrstne zadeve že obravnavalo v minulih letih, pobudnika pa ne navajata razlogov, ki jih ustavno sodišče ne bi bilo upoštevalo že pri prejšnjem odločanju o istih vprašanjih.
Očitno neutemeljen je tudi očitek na račun potrjevanja mandatov evropskih poslancev, so ustavni sodniki odločili soglasno. Vsak kandidat, ki uveljavlja volilne nepravilnosti, da se mora najprej pritožiti državnemu zboru, šele nato na ustavno sodišče. Šiško/Zedinjena Slovenija pa sta se na državni zbor obrnila prepozno in nepopolno.
