Predlog šestega protikoronskega zakona (PKP6) na področju kmetijstva med drugim predvideva kritje stroškov odsotnosti zaposlenih v mesnopredelovalni industriji, kjer zaznavajo večje število okužb. V pomoč pri nadomeščanju delovne sile so predvideli pokrivanje stroškov odsotnosti zaposlenih zaradi bolezni ali karantene od prvega dneva odsotnosti. Predvidena je tudi ponovna pomoč vinskemu sektorju z že znanimi ukrepi destilacije in zelene trgatve, ki pa jo mora odobriti še Evropska komisija. Lovskim družinam se obeta znižanje koncesijskih dajatev, do konca leta pa bo poleg tega zmanjšano povračilo za gojenje vodnih organizmov. PKP6 predvideva tudi finančna nadomestila izpada dohodka za tiste sektorje, kjer bo padec dohodka presegel 30 odstotkov.
V krizi pozabili na kmetijstvo
"Nekaj je, a ti ukrepi ne bodo bistveno pomagali izčrpanemu sektorju. Odkupne cene kmetijskih proizvodov so v povprečju padle za 20 odstotkov, vsi stroški razen nafte pa so se zvišali. Gospodarski minister je zelo hitro začel naslavljati težave in ponujati pomoč, na kmetijstvo pa so odločevalci popolnoma pozabili. Na nas so se spomnili zelo pozno," je dejal predsednik Sindikata kmetov Anton Medved in dodal, da bo kriza pustila velike zareze. "Vemo, da v kmetijstvo kriza vedno pride z zamikom in da tudi traja nekoliko dlje. Zagotovo si vsaj dve ali tri leta ne bomo opomogli," je prepričan.
Hrane na policah ne bo zmanjkalo
V drugo popolno zaprtje javnega življenja so potrošniki stopili z izkušnjo, da bodo trgovine z živili ves čas ostale odprte, zato kupovanja na zalogo tokrat ni zaznati. Spomnimo, da v spomladanskem valu na trgovinskih policah včasih nismo našli kvasa ali hrane v konzervah, a tudi tega takrat v resnici ni zmanjkalo. "Ker so potrošniki prehitro surovine jemali s polic, jih trgovci niso mogli dovolj hitro polniti. V skladiščih pa je hrana bila," se spominja Mariča Lah, predsednica trgovinske zbornice.
"V drugem valu kupovanja na zalogo ne opažamo. Za zdaj so vsi izdelki na policah," je dejala Lahova in dodala, da so trgovci ves čas opozarjali, da v trgovinah ničesar ne bo zmanjkalo, zato so se potrošniki na ta val odzvali bolj racionalno. Stanje na trgu s hrano spremljajo tudi na kmetijskem ministrstvu, zagotavljajo, da ne bi smelo biti nobenih težav pri oskrbi s hrano. "Dejstvo je, da so podjetja v drugem valu okužbe bolje pripravljena in imajo ustrezne zaloge reprodukcijskega materiala in surovin," so dejali.
Pri govedoreji ves čas opažamo nižanje cen mesa, podobno velja za svinjino. "Bojimo se, da se bo zgodil upad povpraševanja po mlečnih izdelkih in s tem bi lahko prišle težave pri odkupu mleka. Z izgovorom, da gre za prosti evropski trg, ves čas uvažamo ceneno hrano iz tujine, domače kmetijstvo pa životari in to se s koronakrizo le še slabša," je prepričan Medved.
V prvem valu prodali vse, zdaj hrana ostaja
Kmeta Matic Skok in Boris Uranjek v zadnjih mesecih opozarjata na manjši promet na svojih kmetijah. Skok, ki se ukvarja s prirejo mleka in izdelavo mlečnih izdelkov, velik manko zaznava zaradi zaprtja šol. "Veliko jogurtov in sirov sem dostavljal okoliškim šolam. Tega zdaj ni in zagotovo se pozna," je dejal in dodal, da se v tem času zato bolj zanaša na naročila in dostavo na domu, kar je prakticiral že v spomladanskem valu. "V prvem valu je bilo veliko zanimanja, morda celo več kot pred korono," je še povedal Skok. Podobno opaža tudi lastnik ekološke kmetije Boris Uranjek. "V prvem valu smo vse prodali. Zdaj je drugače in povpraševanje je padlo za polovico. Tako pravi večina kmetov, veliko hrane zato stoji. Tudi mi ne moremo prodati vsega, kar pridelamo. Trgovine so odprte, zato ne vem, kaj potrošniki zdaj kupujejo," je dejal Uranjek, ki je sicer tudi predsednik Združenje za ekološko kmetovanje severovzhodne Slovenije.
Za neprofesionalne kmete pomoči ne bo
Kljub temu da so ukrepi za pomoč kmetom vendarle zdaj na voljo, pa ti ne zajamejo vseh. "Pomoč lahko dobijo le kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani, teh pa je od devet do deset tisoč," je dejal sindikalist Medved, agrarni ekonomist Aleš Kuhar pa odgovarja, da je neprofesionalizacija tega sektorja dolgotrajna težava, ki se je zdaj le še poglobila. "Pri neprofesionalnih kmetijah je izpad dohodka težko dokazovati, saj take kmetije niso vključene v tržne tokove. Ukrepi se morajo usmeriti v krepitev profesionalnega dela kmetijstva. Res so v težavah tudi kmetije, ki so le samooskrbne, a to je predmet socialne politike," je dejal.
"Veliko jogurtov in sirov sem dostavljal okoliškim šolam. Tega zdaj ni"
Velika težava pa je tudi siva ekonomija. Kmetije, ki pretežno poslujejo brez računov, bodo namreč težko dokazovale izpad dohodka za koriščenje pomoči iz naslova PKP6. "Predvsem v vinarstvu je sive ekonomije ogromno. Prevladujoči trg je brez evidence, brez računov in brez kontrole. Ti kmetje zdaj ne morejo prodajati, po drugi strani pa ne morejo dokazati, da so kadarkoli sploh prodajali. Za njih je ta čas zelo težek, a to je le še dodaten dokaz za to, da je kmetijski sektor treba obravnavati celostno, krepiti povezave in spodbujati trdne agroživilske verige," je prepričan Kuhar.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
