Nina Ambrož
Božično-novoletni prazniki so na vrhuncu, vzdušje se preliva od veseljaškega druženja do potrošniške hektike. Turistične destinacije v Sloveniji so dobro zasedene, glede na povpraševanja in trend odločitev v zadnjem hipu v teh dneh pričakujejo še dodatne rezervacije. Slovenija izkazuje stalno rast števila turistov in prenočitev že nekaj časa, zaradi varnosti, naravnih lepot in intenzivnejše promocije dobiva vidnejše mesto na svetovnem turističnem zemljevidu. Večja mesta so polna dogodkov in ljudi, tako tujcev kot domačinov.
Gostinske hišice središče dogajanja
Unikatno okrašena Ljubljana je kot vsako leto živahna s prazničnim sejmom in brezplačnimi prireditvami v starem mestnem jedru, izpostavlja Turizem Ljubljana. "Sejem s ponudbo v gostinskih hišicah postane središče družabnega dogajanja, ki doseže vrhunec na silvestrovo z zabavami na osrednjih trgih v mestu." Ocenjujejo, da bo v Ljubljano v decembru prispelo okoli milijon enodnevnih obiskovalcev. Destinacija Bled je milijonto številko presegla že oktobra, gre pa za milijonto prenočitev, kar je nov rekord, in ne za milijontega gosta. Letos Bled precej oblegajo Britanci in Američani, med prazniki je tam gneča. V glavnem mestu je povprečna stopnja zasedenosti kapacitet 60-odstotna. Število prenočitev se je v zadnjih desetih letih v decembru povečalo za 145 odstotkov. Zadnji mesec v letu je v prestolnici največ Italijanov, sledijo gostje iz Hrvaške, Nemčije, Srbije in Avstrije.
Največ italijanskih gostov je tudi na obali, pa Avstrijcev in Nemcev. V hotelih občine Piran pričakujejo, da se bo obisk do novega leta stopnjeval do 100-odstotne zasedenosti," napoveduje Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož. Hotelirji pričakujejo dober obisk še prvi vikend v januarju. V tem času obiskovalce najbolj zanimajo velnes, kulinarika in prireditve. V Portorožu bo od sredine decembra do 6. januarja več brezplačnih koncertov, na sporedu bodo tudi številne otroške predstave in kuharske delavnice.
Mariborčani bistveno več zunaj
Živahno je tudi v Mariboru. V mestu je več turistov kot jeseni, največ je Nemcev, Avstrijcev, Francozov, Hrvatov, Špancev in nekaj turistov iz Luksemburga. Prenočitvene kapacitete so zasedene med 80 in 90 odstotki, do konca leta bodo predvidoma povsem polne. "K temu je nedvomno prispeval tudi sneg na Mariborskem Pohorju, letos namreč že decembra obratuje tudi več kot polovica vlečnic," pojasnjujejo pri Zavodu za turizem Maribor - Pohorje. Direktorica zavoda Doris Urbančič Windisch meni, da so "tudi Mariborčani bistveno več zunaj, sprehodijo se po mestu, udeležujejo se prireditev, ustavijo se ob stojnicah, morda manj čez teden in bolj ob koncih tedna." Pravi, da so se z večino akterjev ob snovanju prazničnega programa povezali: "Uspelo nam je uskladiti ure, tako so dogodki od dopoldneva do večera smiselno razporejeni." Na Trgu Leona Štuklja so brezplačni koncerti vsak dan, zaživelo je mestno drsališče, ki ima velik obisk, dobro obiskano je tudi Vilinsko mesto, razvedrilo na prostem ponuja še ulično gledališče. Več predstav ima na programu tudi Slovensko narodno gledališče Maribor.
V Mariboru je več turistov kot jeseni
Na Balkan, v tople kraje, četudi na kredit
Med prazniki so odlično zasedene tudi slovenske terme. Tja radi skočijo tudi Slovenci. Nataša Jeza Kotnik, vodja marketinga pri turistični agenciji Sonček, pravi, da so "letos prodali nekaj več decembrskih paketov kot prejšnje leto, a opažamo, da se večina ljudi raje odloča za termine pred silvestrovim, ker so cenejši. Večinoma se odpravijo v bližnje terme." V toplicah prodajo tudi največ hotelskih slivestrskih zabav. "Sicer pa so pri Slovencih najbolj iskana silvestrovanja na Balkanu in v bližnjih prestolnicah. Marsikoga zamikajo topli kraji – največ Egipt in Kanarski otoki." Turistične agencije so največ Slovencev lani odpeljale na Hrvaško, v Italijo, Grčijo in Turčijo.
Za potovalne avanture in izpolnjevanje potrošniških želja so popularni bančni krediti in plačila na obroke. Pri Sončku potrjujejo, da "se potniki pogosto odločijo za plačilo na obroke, bodisi na kredit ali pa kar z obroki na kreditno kartico. Ker nekatere kartice omogočajo, da si obroke uredijo lastniki sami, nimamo popolnega pregleda, koliko potnikov se odloča za zamik plačila. A pri nas gre velikokrat za visoke zneske, zato je večini lažje, da se plačila razporedijo po mesecih. Opažamo, da se praviloma ne odločajo za enoletno odplačevanje, pač pa do šest mesecev. Slovenci potujemo večkrat na leto, zato je treba tudi obroke razporediti."
