"V majhnem stanovanju sva dve, deliva si sobo in plačujeva po 250 evrov plus stroške, poleti vsaka okoli sto evrov, pozimi pa še več. Lastnica je namignila, da bo najemnino še povišala in da se ji to zdi še vedno zelo ugodno za študentsko stanovanje. Ko pa je treba kaj popraviti, tega ne sliši. Vrata sobe se ne zaprejo. Da lahko uporabljam pralni stroj, sem morala iz sobe napeljati električni podaljšek," o sagi s študentskim stanovanjem spregovori 22-letna študentka v Ljubljani.
Četudi je do novega študijskega leta še nekaj tednov, morajo študenti že zdaj poskrbeti za to, da bodo imeli jeseni kje spati. Težav ob iskanju študentske postelje je v zadnjem času spet več, pravijo v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). "Ključna težava je pomanjkanje postelj v študentskih domovih, v zadnjem času pa se težava poglablja. To je posledica dolgoletnega zanemarjanja področja in splošnega katastrofalnega stanja na stanovanjskem področju," odgovarjajo v krovni študentski organizaciji, da je bilo v zadnjih letih zgrajenih premalo študentskih domov in da na težave študentov vpliva trg nepremičnin. "To je povezan in precej širši problem," poudarjajo. Največ težav imajo mladi, ki se izobražujejo v Ljubljani in na Primorskem. Na vse to so mladinske organizacije že v začetku leta s pozivom opozorile tudi predsednika vlade Marjana Šarca.
Airbnb v Ljubljani zaseda okoli 1000 stanovanj
Ne le, da po mnenju študentske organizacije za študente ni dovolj prostora v študentskih domovih, še več težav imajo mladi z iskanjem postelj na trgu. "Cene nekontrolirano rastejo, na ponudbo stanovanj pa vplivajo tudi turistične nastanitve, na primer Airbnb. Interes za bivanje v študentskih domovih narašča, kar je glede na razmere na trgu pričakovano, predvsem v Ljubljani, pa tudi na Primorskem, kjer je najmanj postelj za študente v študentskih domovih, v obeh središčih pa se pozna tudi vpliv turizma. Ena od kratkoročnih rešitev bi bila ravno omejitev Airbnb, ki samo v Ljubljani zaseda skoraj 1000 stanovanj," izpostavljajo v ŠOS.
Iščejo dodatne zmogljivosti
V novem študijskem letu v ljubljanskih študentskih domovih načrtujejo zmanjšanje kapacitet za tuje izmenjalne študente, tako da bo v njihovih domovih več prostora za namestitev domačih študentov. "Obenem smo v dogovoru s pristojnim ministrstvom razpisali več subvencij za bivanje pri zasebnikih, od tega je na novo predvidenih 420 subvencij za študente nove generacije." Zadnji rok za oddajo prošnje za sprejem v študentske domove in podaljšanje bivanja v njih je 16. avgust. Da bi v prihodnje lahko povečali število razpoložljivih ležišč glede na navedena demografska gibanja, še posebej od leta 2022 dalje, skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport že od začetka letošnjega študijskega leta iščejo ustrezne dodatne zmogljivosti za nastanitev študentov, razlaga Igor Brlek. Nekatere postopke so že začeli, vse pa bo odvisno od tega, koliko denarja bo imelo na voljo ministrstvo.
Niso bila zasedena vsa ležišča
V Študentskih domovih Ljubljana razlagajo, da so generacije, ki se vpisujejo na visokošolske zavode, od leta 2011 iz leta v leto številčno šibkejše, najmanjša bo leta 2022, potem pa bodo generacije študentov spet rasle do leta 2027. Številčno šibkejše generacije pa pomenijo manj študentov in zato so v ljubljanskih študentskih domovih, z izjemo letošnjega leta, beležili upadanje zanimanja za bivanje v študentskih domovih, razlaga Igor Brlek iz Študentskih domov Ljubljana. "V zadnjih letih, razen letos, niso bila zasedena vsa razpoložljiva ležišča. V nekaj preteklih študijskih letih so bili vsi študenti, ki so pridobili pravico do subvencioniranega bivanja, vseljeni že v prvih štirih mesecih študijskega leta," pojasnjuje Brlek, da so študenti dobili posteljo v novembru, decembru ali najkasneje januarju.
Bivanje v študentskem domu v Ljubljani stane 72,08 evra mesečno
