Na mariborski Pravni fakulteti je študentski svet ob 70. obletnici sprejetja deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah v Parizu pripravil okroglo mizo z naslovom Slovenija v letu 2019, kam naprej. Pred polno dvorano, pretežno študentov, je razpravo vodil odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik. Že uvodoma jo je umestil v širši okvir, saj medtem ko v Evropi odštevamo čas do evropskih volitev, se v svetu srečujemo z vse več in bolj avtoritativnimi režimi, ne pa z obljubljenim koncem zgodovine po Francisu Fukuyami.
EU kot zadnji branik demokracije
Kakšna bo po evropskih volitvah prihodnost Evropske unije (EU), je odgovarjala evropska poslanka Tanja Fajon: "Človekove pravice so neodtujljive ne glede na okoliščine, v katerih živimo. EU spremljam že 18 let, najprej kot novinarka v Bruslju. Smo v precej turbulentnem času. Po vrsti kriz v zadnjem desetletju, ki smo jih zgolj gasili, dolgoročni, strateški interes pa se je nekje izgubil, so izzivi drugačni. V marsikateri evropski vladi že sedijo populisti in ekstremisti. Evropske volitve čez pet mesecev bodo velik napor za tradicionalne stranke in odločitev za normalno pot ali za pot v izolacijo ter razkroj svoboščin. Sloveniji ne sme biti vseeno, saj potrebujemo močno in enotno EU." Mednarodni politolog s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Boštjan Udovič, je ugotavljal, da Slovenija ne najde pravega mesta v EU. "Nekako lebdi. Najnaravnejša zaveznica bi ji bila Hrvaška, a zavoljo spora o arbitraži državi to nista. EU bi po gospodarski in migrantski krizi potrebovala prepih, pogovor o temeljnih vrednotah, saj ima z njimi problem. Slovenija bi morala zagovarjati človekove pravice, pravno državo in evropsko pravo, a teh tem ne zna poudariti. Evropska komisija je pri sporu Slovenije in Hrvaške padla pri izpitu, kot da nam je dala vedeti, da temelj EU ni vladavina prava, marveč politika." Janja Hojnik, prorektorica Pravne fakultete, je menila, da se v EU že ves čas pogovarjajo "s figo v žepu": "Od tod vse te izjeme, prehodna obdobja, ker se išče soglasje. Zato madžarski premier Viktor Orban lahko izsiljuje, da mu ni treba pristati na nekaj, s čimer se ne strinja. A je EU vseeno zadnji branik demokracije. V ZDA se namreč dogajajo prav neverjetne stvari."
Mučni izpad poslušalca
Med okroglo mizo na Pravni fakulteti se je zgodil incident, ko je eden od zunanjih obiskovalcev, ni bil študent, javno napadel evropsko poslanko Tanjo Fajon, češ da laže in da je Soroseva plačanka. Vodja pogovora Matija Stepišnik ga je moral večkrat pozvati, naj z žaljivkami in sovražnim govorom preneha. Po dolgih mučnih minutah, ko so ga vodile osebne okoliščine, ga je umiril šele opis Fajonove, kako je pred Novinarskim častnim razsodiščem že dobila zadoščenje za te grde laži, ki so jih objavili nekateri mediji, Nova TV in Demokracija, v Sloveniji. In da ji ne bi bilo težko za javno izrečene laži tožiti tudi pred pravim sodiščem.
