Žana Vertačnik
Politična apatija in vse večja pasivnost v prizadevanju po (so)odločanju o prihodnosti se danes zdita najpogostejša očitka, namenjena mlajšim generacijam. A ni vse tako enoznačno, opozarja stroka, ko pravi, da mladi vsemu navkljub niso popolnoma brez družbenega angažmaja in refleksije, dogajanja okoli njih. Kljub umanjkanju zanimanja za politično participacijo, kot so volitve, jim ni povsem vseeno, tisti, ki v političnem prostoru vidijo priložnosti uveljavljanje svojih interesov, s somišljeniki tvorijo podmladke političnih strank.
Aktivno delovanje mladih, a ne po ideoloških smernicah, bi bilo velikega pomena za družbo
Zaprte strukture brez pravega učinka
"V Sloveniji podmladki obstajajo, po drugi strani pa je tistih res močnih relativno malo," razmišlja politolog Marinko Banjac s katedre za teoretsko analitsko politologijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Med vidnejšimi tako navede Slovensko demokratsko mladino (SDM), gre za podmladek SDS, in Mladi forum SD, podmladek Socialnih demokratov.
Razloge za umanjkanje dejavnejših podmladkov Banjac išče tudi v spremenljivosti slovenskega političnega prostora, kjer da je "ogromno število strank, ki pridejo in tudi gredo, s tem pa prav tako nimajo časa vzpostavljati podmladkov. Če pa jih že, pa potem ravno zaradi zatona stranke ti podmladki ne preživijo," še ugotavlja sogovornik.
Mladi forum o 3500 člani(ca)h, Mlada Slovenija o 4000 do 5000
Podmladki zajemajo zlasti člane med 15. in 32. letom starosti, v Mladem forumu SD, ki jim predseduje Andrej Omerzel z več kot desetletnimi izkušnjami v mladinski politiki, poročajo o nekaj manj kot 3500 članicah in članih, Mlada Slovenija pravi, da jih imajo med štiri in pet tisoč. Zanimivo je dejstvo, da v obeh podmladkih prevladujejo članice, v prvem ocenjujejo, da je okoli 55 odstotkov žensk. V podmladku NSi, kjer glavnino predstavljajo študentje in mladi zaposleni, prav tako pravijo, da je razmerje med spoloma sicer uravnoteženo, a vendarle bolj v korist ženskam, tudi delujejo pod predsedstvom voditeljice Katje Berk Bevc.
Osredotočeni na službe in veščine za zaposljivost
Da k odrivanju prepoznavnosti botruje več razlogov, meni Banjac, ki kot najočitnejše prepoznava potencialne politične boje znotraj struktur: "Znotraj podmladkov verjetno obstaja precej dobro zavedanje, da če si aktiven, viden in prepoznaven, imaš večje možnosti za vzpenjanje po hierarhični lestvici. In je ta skupnost pravzaprav vsaj do neke mere zaprta prav zaradi zavedanja, da si je treba mesto v stranki izboriti, morda tudi za kasnejšo službo." Prav ta je lahko nemalokrat motiv za vstop in delo, a kakor pravi naš vir iz vrst druge največje koalicijske stranke, zaposlovanje članov političnih podmladkov drastično zmanjšuje motivacijo in željo za delovanje, ki da sta bili včasih, ko je delo baziralo zlasti na prostovoljstvu, veliko večji. Tudi Banjac meni, da gre za posledico neoliberalnega nareka sodobnega gospodarstva in družbenega okolja, v katerem živimo, saj spodbuja, "da so mladi ves čas osredotočeni praktično zgolj in samo na svojo zaposlitev in na veščine, ki jih potrebujejo, da bodo bolj zaposljivi".
Ni razmisleka o skupnem dobrem
Je pa upad zanimanja za priključitev prisoten, priznavajo v nekaterih podmladkih, pridobivanje novih članov pa vedno težje. Pri Mladi Sloveniji to denimo pripisujejo splošni pasivnosti mladih in razumevanju politike kot negativnega elementa v družbi, namesto dela za skupno dobro. Kot navajajo, si v okviru svojih aktivnosti sicer prizadevajo za večje družbeno angažiranje in "aktivnejšo vlogo mladih na vseh področjih delovanja in odločanja v družbi". Podobno tudi v SDM, kjer kot cilj delovanja prepoznavajo mladim "omogočiti sodelovanje pri oblikovanju in izražanju politične volje na vseh področjih javnega življenja".
A prav v tem segmentu Banjac vidi še mnogo neizkoriščenih potencialov, ko pravi, da bi ob politični socializaciji kot najpomembnejši vlogi političnih podmladkov temu morali nameniti posebno pozornost. "Morali bi prispevati k širjenju zavedanja o tem, kako pomembna sta politika in politično udejstvovanje. In mobilizirati mlade, pa ne nujno po ideoloških smernicah, ampak nasploh širiti zavedanje, da je aktivno delovanje mladih izjemno pomembno za družbo," poudarja, ko sicer razume, da so znotraj podmladkov ideološke politične orientacije, a naj kljub vsemu prevlada širša družbena drža.
