Zunanje zadeve
Brez dvoma bodo mandat novega ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja zaznamovale priprave na slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije v drugi polovici prihodnjega leta. Slovenija je kot prva izmed deseterice, ki je v povezavo vstopila leta 2004, predsedovala Svetu EU v času prve vlade Janeza Janše in takrat temu namenila zelo veliko pozornosti. Ne glede na spremenjena razmerja moči v evropskih strukturah bo verjetno podobno tudi tokrat. Glede odnosov s Hrvaško v luči arbitražne razsodbe gre pričakovati nekoliko drugačno pozicioniranje uradne Ljubljane, kot tudi premik znotraj Evropske unije, saj nova vladajoča stranka spada v politično grupacijo konservativne Evropske ljudske stranke, medtem ko je odhajajoča kotirala bolj levo, v politično grupacijo Renew (prej ALDE).
Gospodarstvo
Zdravka Počivalška, starega-novega gospodarskega ministra, poleg akutnega reševanje posledic koronavirusa čaka dokončno združevanje upravljanja državnega turističnega premoženja v okviru Slovenskega državnega holdinga. Napovedani druga in tretja faza projekta Magne, ki za zdaj še načrtuje izgradnjo tovarne za proizvodnjo avtomobilov v občini Hoče - Slivnica, in razplet usode Mercatorja v poslovnih lovkah ruskih upnikov in naslednice bankrotiranega Agrokorja, Skupine Fortenova.
Finance
Andrej Šircelj bi v običajnih časih takoj po podrobni seznanitvi z razmerami v proračunu in javnih financah v koži finančnega ministra začel naporne pogovore z ministri, kakšen rebalans proračuna si še lahko privoščijo. Zaradi koronavirusa, ki že povsod pušča posledice, pa časa za dolgo premišljevanje ne bo imel. Če bi si ga vzel preveč, bi se v nabiralniku finančnega ministrstva nakopičile zahteve za financiranje ukrepov, podjetja in ljudje v stiski bi zaradi počasnosti dobili občutek, da so nanje spet pozabili.
16 ministrov in premier sestavljajo slovensko vlado.
13 ministrov in tri ministrice so med kanidati, katerih povprečna starost znaša malo manj kot
50 let. Najmlajši član bodoče ministrske ekipe (Jernej Vrtovec, NSi) jih šteje
34 let, najstarejši (Zdravko Počivalšek, SMC) pa 62.
2 ministra bodoče vlade prihajata iz gospodarstva, preostali, skupaj s predsednikom, pa iz javnega sektorja.
Zdravstvo
Tomaž Gantar razmere v zdravstvu dobro pozna ne le zato, ker je zdravnik urolog, temveč ker bo delo ministra za zdravje opravljal že drugič v zadnjem desetletju. Prvič je ta položaj zasedel leta 2012 v času druge vlade Janeza Janše in to delo dobrega leta opravljal tudi pod taktirko Alenke Bratušek, nato pa obupal. Tako kot njegove predhodnike ga čaka sprejetje nujno potrebne zdravstvene reforme; od skrajševanja čakalnih dob, zagotavljanja zdravstvenega kadra, tako družinskih zdravnikov kot medicinskih sester, do ureditve načina financiranja zdravstva.
Javna uprava
Sprememba načina plačila javnih uslužbencev z uvedbo variabilnega dela, ki bo nagrajeval tiste, ki delajo bolje in več, bo zagotovo ena od prioritet Boštjana Koritnika, če bo sledil navodilom bodočega predsednika vlade. Velika pričakovanja imajo tudi župani, in sicer pri financiranju občin; vključno z višino povprečnine in klestenjem stroškov za občine. Velika zalogaja bosta tudi debirokratizacija in decentralizacija.
Obramba
Še preden bo zasedel funkcijo obrambnega ministra, je v javnosti že razdvajala ena izmed koalicijskih zavez, ki bo z gotovostjo na mizi Mateja Tonina. Postopno uvajanje naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka so bodoči partnerji v prihajajoči Janševi vladi uvrstili v koalicijsko pogodbo. Zdaj imajo za uresničitev te zaveze na voljo še dve leti, pa je partnerjem že sporočil poslanec SDS Žan Mahnič, po tem, ko je pred dnevi njihov predlog novele zakona o vojaški dolžnosti že končal zakonodajno pot. Poleg (pre)potrebne sanacije kadrovskega stanja Slovenske vojske Tonina čaka še sledenje zavezam, ki jih imamo do Nata.
Okolje in prostor
Že skoraj pred vrati ministrstva za okolje se grmadijo težave z odpadki vseh vrst in stanj: embalaža, odpadno blato s čistilnih naprav, nevarni odpadki s Kemisom ... Pripravljen je že predlog novega zakona o varovanju okolja, a pričakovati je precej usklajevanj, preden bo sprejet. Andrej Vizjak bo moral nujno pospešiti tudi pripravo podnebnih ukrepov v okviru Zelenega dogovora in sanacij degradiranih območij ter prilagajanje na novo evropsko krožnogospodarsko zakonodajo.
Nezadovoljni niso samo tisti, ki čakajo na posteljo v domu za starejše
Delo, družina in sociala
Bodoči minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj se bo soočil z nakopičenimi problemi skrbi za starejše. Na prosto posteljo v domovih čaka več kot 11 tisoč starostnikov. Nezadovoljni pa niso samo tisti, ki čakajo, temveč vse bolj tudi tisti, ki so v domovih. Ti se dražijo, vedno več storitev je treba plačati dodatno, čeprav še samo tretjina varovancev s svojo pokojnino zmore poravnati račun za osnovno domsko oskrbo. V domovih primanjkuje negovalnega in zdravstvenega kadra. Drugi pereč problem so centri za socialno delo, zasuti z vlogami za socialne transferje in nenehnimi težavami z informacijskim sistemom, ki naj bi jim sicer delo olajšal, a je ravno obratno.
Kultura
Kultura je od leta 2017 brez strateškega dokumenta. Dve ekipi sta že spisali svoja osnutka, vendar nista doživeli sprejetja. Pričakovati je mogoče, da bo ekipa Vaska Simonitija nacionalni program za kulturo začel pisati na novo. Enako velja tudi za vse druge področne zakonodaje, ki se izmikajo že desetletje, zlasti medijsko.
Šolstvo
Glede na to, da so na področju izobraževanja v koalicijski pogodbi cilje zapisali zelo na splošno, je težko vedeti, kaj točno čaka kandidatko za ministrico Simono Kustec. Po koalicijski pogodbi sodeč, si bo med drugim prizadevala krepiti sistem vajeništva in v izobraževalni proces uvesti podjetništvo. Zagotovo pa jo čaka precej odprtih zadev na različnih področjih izobraževanja. Še najlažje bo uresničiti idejo o dograditvi sistema financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jo je urejal že sedanji minister. Zapisano v koalicijski pogodbi ali pač ne, več kot gotovo jo čaka izenačitev financiranja zasebnih šol z javnimi, kar forsirajo tako v SDS kot v NSi.
Kmetijstvo
V letu in pol, kolikor je resor za kmetijstvo vodila v okviru vlade Marjana Šarca, se Aleksandra Pivec glavnih zadev, ki slovensko kmetijstvo čakajo po letu 2020, niti dotaknila ni. To sta precejšnje zmanjšanje evropskih sredstev za razvoj podeželja, s katerimi kmetje izvajajo investicije, in sprememba sistema odločanja pri porabi sredstev. Slovenija je do zdaj sprejela le resolucijo o razvoju kmetijstva, ki so jo pripravili na ministrstvu za kmetijstvo pod vodstvom Aleksandre Pivec, v kateri je veliko všečnih besed in s tem prostora, da vsak od lobijev v kmetijstvu dobi toliko, da se mu ne splača pretirano razburjati.
Infrastruktura
Novega infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca čaka veliko dela tako na projektu drugega tira kakor tudi pri posodobitvi slovenskega železniškega sistema. Od tega bo odvisna tudi intermodalna mobilnost, h kateri teži EU. Klub temu da je vlada sprejela celovit nacionalni energetski in podnebni načrt, se bo glavno delo pričelo pri njegovi izvedbi. Ob čemer bo moral paziti na energetske lobije oziroma, kot jih je poimenovala njegova predhodnica Alenka Bratušek, fante iz energetike. Na področju letalstva pa predvsem v Mariboru pričakujejo razplet razpisa za javno-zasebno partnerstvo na Letališču Edvarda Rusjana.
Kohezija
Prva in glavna naloga Zvonka Černača kot novega ministra za razvoj in kohezijsko politiko bodo pogajanja o novem proračunu EU za obdobje po letu 2020, da si ob predvidenih rezih zagotovi čim manjše znižanje. Služba z razvoj in kohezijsko politiko bo predvsem s podatki, ki bodo služili kot strokovni argument pri političnih pogajanjih, pri tem imela ključno vlogo. Pomembni bodo predvsem podatki, ki bodo dokazovali, da določenih nujno potrebnih projektov brez evropskih kohezijskih sredstev Slovenija ne bo mogla izvesti. To so predvsem projekti s poudarkom na izvedbi evropskega zelenega dogovora in prehodu na čistejši način transporta in porabo čistejših virov energije. To velja predvsem za razvitejšo zahodno kohezijsko regijo, ki ji po sedanjih predlogih grozi eden največjih rezov med vsemi regijami v EU.
Pravosodje
Od bodoče pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič je pričakovati nadaljevanje reforme v sodstvu, ki se je pripravljala že vrsto let. Poudarek je predvsem na specializiranem sodišču za pomembnejše gospodarske zadeve pa tudi nadaljevanje o reformi sodne mreže in ideji o uvedbi enovitega prvostopenjskega sodnika. Med prioritetnimi nalogami je tudi sprememba insolvenčne zakonodaje, ki se je na nekaterih točkah v praksi pokazala kot pomanjkljiva.
Notranje zadeve
Prioritetna naloga Aleša Hojsa bo morala biti zajezitev kadrovske fluktuacije v policiji oziroma nadomestitev manjkajočih kadrov. Treba bi bilo urediti tudi področje pooblastil policije na področjih, kjer policiji manjka orodij za pregon najhujših vrst kriminala in dosedanje rešitve po mnenju ustavnega sodišča niso bile ustrezno urejene. Poskrbeti pa je treba tudi za minimaliziranje političnih vplivov na delo policije. Treba je urediti področje azilne politike in prehoda ilegalnih migrantov glede na morebiten nov begunski val.
Odnosi s Slovenci v zamejstvu in po svetu
Četudi je običajno veljalo, da ministri za zamejce in Slovence po svetu nimajo pretirano napornega in operativnega dela, se zna zgoditi, da bo Helena Jaklitsch zelo zaposlena. V Avstriji se pripravljajo na letošnjo stoto obletnico koroškega plebiscita, v Italiji bi lahko Slovenci zaradi sprememb zakonodaje ostali brez svojega predstavnika v Rimu. Seveda ne gre pozabiti na morebiten drugi val repatriacije ljudi slovenskega roda iz Venezuele in nadaljevanje izvedbe akcijskega načrta za repatriacijo okoli 50 ljudi, ki ga je sprejela odhajajoča vlada.
