Ministrica je interpelacijo uspešno prestala. Za njen odhod je zvečer glasovalo 31 poslancev, 42 jih je bilo proti. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti 46 poslancev. Emilija Stojmenova Duh (Svoboda) tako ostaja na ministrskem položaju. Interpelacijo so podprli poslanci SDS, NSi in samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek. Proti so bili v Svobodi, SD ter poslanec narodnosti. Poslanci Levice so se vzdržali.
Tako se je začelo
V imenu predlagatelja je poslanec SDS Tomaž Lisec pojasnil, da ministrici očitajo predvsem sum oškodovanja javnih financ zaradi negospodarnega in nesmotrnega nakupa računalnikov ter zavajanje javnosti glede tega nakupa. "Ravnanja ministrice kažejo, da ni primerna za vodenje ministrstva, saj je izgubila osebno integriteto, ki je nujna za opravljanje dela ministrice, glede na javnomnenjske ankete pa je izgubila tudi zaupanje javnosti," je v obrazložitvi predloga dejal Lisec.
"Interpelacijo vlagamo zaradi sumov storitve kaznivih dejanj nevestnega dela v službi, oškodovanja javnih sredstev, davkoplačevalcev in javnih financ zaradi negospodarnega in nesmotrnega nakupa 13.000 računalnikov ter negospodarnega in nesmotrnega upravljanja s 6,5 milijona evrov vredno investicijo, zavajanja javnosti v zvezi z njenim ravnanjem pri nakupu teh računalnikov, neuresničevanje obljub za zagotovitev politične stabilnosti in povrnitve zaupanja v demokratične institucije ter zaradi opustitve dolžnega ravnanja," je naštel Lisec.
Po njegovem mnenju se danes o tem sploh ne bi smeli pogovarjati. "Ministrica bi namreč morala biti v normalni demokratični državi, kjer se spoštujejo pravne norme, kjer se klientelizem in korupcija najvišjih vladnih funkcionarjev ne dogajata in kjer se spoštujejo vsaj minimalne moralne norme, že zdavnaj bivša ministrica," je povedal. Za to se po njegovih besedah v vladi vsaj malo trudi SD, medtem ko je premier Robert Golob tiho. "To pomeni, da podpira korupcijo in klientelizem," je dodal Lisec.
Njeno delovanje po njegovih navedbah kaže, da je bilo vse usmerjeno v rušenje dobrega in učinkovitega dela prejšnje vlade, ki jo je vodila SDS, in ministričinega predhodnika. "Po letu in pol ministrovanja ni pripravila in v DZ poslala niti enega zakona, ki bi prispeval k digitalni preobrazbi države, se je pa šele po 18 mesecih lotila sprememb zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki jo je baje motil z izgovori, češ da bo novelacija zakona prinesla dodatne in boljše ukrepe za digitalno opismenjevanje," je navedel Lisec.
"Ministrica je zakuhala eno največjih afer aktualne vlade do sedaj," je še ocenil in dodal, da "si takšnega nevestnega dela, netransparentnega delovanja oz. šlamastike noben javni uslužbenec, kaj šele funkcionar, ne bi smel dovoliti". Lansko jesen je bilo na pobudo ministrice izvedeno javno naročilo za 13.000 prenosnih računalnikov, podlaga pa naj bi bila sprejeta zakonodaja, a brez sprejete uredbe, brez sprejetega mehanizma in brez ene same resne analize, komu bodo ti računalniki namenjeni in po kakšnem načinu bodo ti računalniki razdeljeni, je še naštel.
V zgodbo je po njegovih navedbah vpletla še ministrstva za vzgojo in izobraževanje, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, občine in podjetje Gen energija. "A dejstvo je, da računalniki še vedno čakajo v skladišču na ne vemo, koga - ali na uporabnike ali na še en razpis glede namestitve operacijskega in antivirusnega sistema," je dejal in navedel, da je sprejeta zakonska novela za razdelitev računalnikov krivična, saj v njej velja načelo: kdor prej pride, prej dobi.
Ministrica predlagatelje obtožila, da lažejo
Stojmenova Duh je zavrnila vse očitke in zagotovila, da je s svojim delom in ekipo vestno opravljala svoje naloge. "Vse aktivnosti so bile izvedene skladno z zakonodajo, transparentno, učinkovito in z gospodarnim upravljanjem javnih sredstev," je dejala.
Glede očitkov o negospodarnem upravljanju javnih sredstev je spomnila na 29 milijonov evrov, ki jih je prejšnja vlada namenila mladim, ne glede na njihov socialni položaj, za digitalne bone za nakup računalniške opreme. Ob očitkih o zavajanju javnosti pa je dejala, da je prejšnja vlada javnosti zamolčala, da je v proračunu za izvajanje izobraževanj za osnovne digitalne kompetence starejših namenila sredstva za največ 5000 oseb, medtem ko je v tej starostni skupini več kot 750.000 upravičencev.
Ob očitkih o netransparentnosti nakupa prenosnikov je Stojmenova Duh pojasnila, da je šlo za odprt postopek, na katerega se je lahko prijavil kdorkoli, ki je izpolnjeval pogoje. "Vsa razpisna dokumentacija je javno objavljena in dostopna in vsak lahko preveri, da v tem postopku ni bilo nobene korupcije," je zatrdila.
Trditve, da na ministrstvu niso vedeli, za koga kupujejo računalnike, je Stojmenova Duh označila za laž. Lani sprejeta novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti je po njenih besedah namreč jasno določila upravičence do izposoje računalniške opreme, in sicer so na prvem mestu upravičenci do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali izredne denarne socialne pomoči, nato so otroci s posebnimi potrebami, potem so osebe s statusom invalida in na koncu upokojenci, ki prejemajo pokojnino nižjo od zagotovljene pokojnine.
Po lanskih avgustovskih poplavah je bil sprejet zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki določa, da ministrstvo zagotovi prenosne računalnike osebam javnega prava, ki izkažejo, da jim je bila v poplavah in plazovih uničena ali poškodovana računalniška oprema, ki jo potrebujejo za delo. Septembra lani je ministrstvo nato vsem slovenskim občinam poslalo poziv za posredovanje seznamov uničene ali poškodovane opreme. Na koncu je 39 računalnikov dobilo osem občin.
Veliko zavajanja je bilo po prepričanju ministrice tudi glede opremljanja šol z računalniško opremo. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje jih je obvestilo, da je vsako leto zaradi zastarevanja po zavodih treba obnoviti od 7000 do 10.000 prenosnikov. Ministrstvo je nato približno 3000 prenosnikov tudi že razdelilo šolam.
Koalicijske stranke ne bodo podprle interpelacije
Koalicijske poslanske skupine so napovedale, da interpelacije ne bodo podprle. Poudarile so, da je iskanje rešitve za razdelitev prenosnih računalnikov res trajalo dolgo, a da je to sedaj rešeno. V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, Levica in SD so spomnili, da je DZ ta teden sprejel novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je podlaga za razdelitev prenosnih računalnikov, nakup katerih je bil povod za interpelacijo ministrice. Novela zagotavlja delovanje mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme in predstavlja pravno podlago za racionalizacijo načrtovanih procesov za zagotavljanje digitalne vključenosti.
Iskanje rešitev je po navedbah Boruta Sajovica iz Svobode, Mateja T. Vatovca iz Levica in Damijana Zrima iz SD trajalo predolgo, a so rešitve sedaj prejete. Ob tem te zagotavljajo, da ima načelo Prvi pride, prvi dobi vgrajene varovalke oz. opredelitve glede do dohodkovnih razredov. "Želimo si, da bi novela prestala praktični del, da zapremo sago računalniške opreme ter omogočimo dostop do opreme tistim, ki jo to najbolj potrebujejo," je dejal Zrim.
Do dela ministrice je bil Zrim kritičen, saj po njegovem ni dovolj, da resor opravlja zgolj tekoče posle. "Iz tega vidika smo nekoliko razočarani, da ministrstvo za digitalno preobrazbo do sedaj še ni pokazalo ambicioznosti v izvrševanju svojega poslanstva," je povedal. A je dodal, da so "vseeno dobili občutek, da si ministrica resnično prizadeva uresničiti ideje digitalne vključenosti", zato interpelacije o njenem delu ne podpirajo.
Sajovic: Kje so zgodbe od Patrie? Kje je denar od orožja?
Po mnenju Levice je interpelacija preuranjena, saj je po njihovem ključno, da je zgodba z računalniki in potrditvijo novele zakona ta teden razrešena. "Interpelacija je orodje opozicije, da opozarja na po njihovem nepravilnosti oz. napake, ki jih naredi vlada, ampak v tem primeru je čas pokazal, da je bila že od začetka neutemeljena," je dejal Vatovec.
S Sajovicem sta bila kritična do SDS, ki ministrici in vladi očita koruptivna ravnanja in visoka korupcijska tveganja. Tašner je spomnil na covidne zgodbe o maskah iz papirja, testih, predihovalnikih in izgubljenih tovornjakih. "Kje so računalniki? V skladišču v Logatcu. Torej vemo, kje so. Ali vemo, kje je denar od orožja, komu smo ga prodajali, kje so zgodbe od Patrie? Ne, tega ne vemo," pa je nadaljeval Sajovic.
Izvajanje SDS je označil za "laži, izmišljotine, natolcevanja in sovraštva do drugačnih", ter opozoril, da ob obravnavi interpelacije, ki jo lahko po poslovniku DZ predlaga najmanj 10 poslancev, v dvorani sedi le sedem njihovih poslancev. "Kaže, na predlagatelj nima ne idej ne rešitev, ampak nasprotovanje do svobode in do napredka," je ocenil vodja poslancev Svobode.
Andrej Kosi iz SDS je poudaril, da je Stojmenova Duh "na strokovnem področju dobra strokovnjakinja, a na političnem področju slaba ministrica". Po letu in pol ni bil v DZ poslan niti en zakon, ki bi prispeval k digitalni preobrazbi naše države, je dejal in ocenil, da gre pri računalnikih "za afero, ki je pokazala, da ministrica krši svojo prisego ob imenovanju, da bo spoštovala ustavni red in da bo z vsemi svojimi očmi delovala za blaginjo Slovenije".
V zgodbi o računalnikih je po njegovih navedbah "zavajala in lagala". Lagala je, da so računalniki za opremljanja šol in vrtcev na podlagi sodelovanja s pristojnim ministrstvom in zavodom za šolstvo, da se bodo razdelili kot pomoč ljudem na poplavnem območju in da mehanizem razdelitve deluje, je naštel. Nadaljeval je z medijskimi navedbami, da zaposleni na ministrstvu poročajo o neznosnih razmerah, medtem ko ministrica zapravlja denar za vprašljive razpise ter za eksotične destinacije, luksuzne hotele in prehrano v prestižnih lokalih.
Čadonič Špelič: Niste sprejeli ene odgovornosti
V NSi so napovedali soglasno podporo interpelaciji. Poslanka Vida Čadonič Špelič je naštela dosežke predhodnika ministrice, Marka Borisa Andrijaniča iz kvote NSi, zmotilo pa jo je, da je ministrica ob napovedi svojega dela več govorila o napakah predhodnika kot o svojem programu. "Mislim, da je bilo doslej narejeno premalo konkretnih predlogov in izboljšav za digitalizacijo slovenske družbe," je strnila.
"Danes v odgovoru na interpelacijo niste sprejeli ene odgovornosti za svoje delo, kot da ne bi delali napak," je bila kritična poslanka. A po izvedbi razpisa za računalnike se je pokazalo, da nobena od interesnih skupin ni vedela ničesar o nakupu, v javnosti so se pojavili podatki, da bi jih lahko kupili ceneje, naknadno se je pokazalo, da bo treba spremeniti zakona za njihovo razdelitev, je naštela.
Nakup računalnikov je bil tako po njenem negospodaren in netransparenten. Kritična je bila še do projekta mobilni heroji in do strategije digitalne preobrazbe Slovenije do leta 2030. "V vodo so med drugim padla sredstva za digitalne tečaje in bone za skoraj 100.000 upokojencev, prav tako je bil že pripravljen razpis za tečaj robotike in programiranja za mlade, ki je obtičal v predalu," je dodala.
