Tomaž Ranc
Državni prostorski načrt za odsek tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem je sprejet že od leta 2013. Pogodba s projektantom je podpisana, na delu potekajo številne raziskave. Kljub vsemu pa je Dars razburil, ko je začetek gradnje na odseku z leta 2019 prestavil na leto 2020 (ob predpostavki, da bodo pridobivanje zemljišč in druge aktivnosti potekali skladno s časovnim načrtom in ne bo pritožb v času razpisov za izbiro izvajalcev), njegovo končanje pa z leta 2023 na leto 2026.
Gorjup: Za lase privlečeni roki
Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in direktor BSH Nazarje, komentira, "da če je v štirih letih bilo možno sprojektirati in zgraditi 80-kilometrski odsek med Mariborom in madžarsko mejo, potem so zdijo novi konservativni načrti Darsa za tretjo os za lase privlečeni. Gre morda za pristop, kjer hočeš kot izvajalec projekta v vsakem primeru biti na najbolj varni strani, treba pa bi se bilo seveda obnašati bolj podjetno že zaradi potreb, ki so že zdavnaj presegle dosedanjo raven cest. Predolgo se odlaša, najti je treba ustrezno rešitev in pristopiti resno."
Gorjup meni, da je že časovna izvedba projektiranja odvisna od kapacitet, koliko jih na inženirski strani rezerviraš na določeno časovno enoto. Po njegovem mora zahteva koroške in savinjsko-šaleške regije ter gospodarstva iti z roko v roko z ministrstvom za infrastrukturo: "Skupaj morajo pristopiti k temu, da najdejo tudi ustrezne kapacitete, da bo gradnja v ustreznem času izvedena."
Tudi dejstvo, da je Dars projektiranje del od Slovenj Gradca do Holmca pomaknil na leto 2023, se zdi Gorjupu nesprejemljivo: "Projektiranje takega projekta ne more trajati pet let, to je nesprejemljivo, to se lahko naredi v polovici tega časa. To je mehek del projekta, nesprejemljivo je, da se rezervirata dve osebi, ki potem delata pet let. Če daš na projekt deset ljudi, bodo to naredili v dveh letih, zato Korošci ne smejo več sprejemati takih izgovorov."
Tudi glavni direktor SIJ Metala Ravne Andrej Gradišnik pravi, da so v podjetju presenečeni nad novimi časovnimi načrti: "Verjeli, smo, da to, kar je bil rečeno na najvišjih ravneh, drži, zdaj pa se seveda vprašaš tudi za naprej, ali so vsa ta zagotovila resna ali ni namen samo prestavljanje. Za nas sta pomembni obe relaciji, ker imamo Steel center v Ljubljani, ki ga koristimo za prodajo na drobno v radiju 200 kilometrov, torej pokrivamo Italijo, Avstrijo, Slovenijo, Koper ..."
Vsi smo dovolj odgovorni
Ali podpira bolj radikalne ukrepe? "Tega ne bi komentiral, vsi smo dovolj odgovorni, da bi morali sesti in se zmeniti, vlada je nova in ima podporo, morala bi znati prisluhniti gospodarstvu, regiji in najti optimalno rešitev. Če je kaj nerealno, mora to nekdo znati oceniti in povedati, ne pa vedno znova prestavljati. Naj se pogleda Darsov plan in zaveže k njegovi uresničitvi. To, kar je Dars pripravil, očitno ni bilo usklajeno med vlado, ministrstvom in Darsom," pravi Gradišnik, čeprav je časovni načrt pripravljal prav Dars. "Treba je stopiti skupaj, marsikdo lahko pomaga, če je interes širši. Ta časovni načrt je treba deliti z vsemi zainteresiranimi, narediti operativni tim, ki bi pomagal k uresničitvi. Ko delamo traso daljnovoda za 'fabriko', sodelujejo vsi, ki lahko pomagajo, tudi predstavniki ministrstev."
Gabrijelčič: Neupoštevanje dogovorov po slovensko
Arhitekt, profesor Peter Gabrijelčič, upokojeni dekan Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, je kritičen do izpolnjevanja zavez v Sloveniji: "To je tako, kot mizar reče, da bo mizo naredil naslednji teden, potem pa jo čakaš deset mesecev. To je praksa v Sloveniji na vseh področjih, in ker je to tako, je potem vsak naslednji v verigi primoran, da se nato tudi sam ne drži dogovorov. Če ni doslednosti, sistem razpade in to je slovenska situacija, ki jo bo treba odpraviti," pravi.
"To je tako, kot mizar reče, da bo mizo naredil naslednji teden, potem pa jo čakaš deset mesecev"
Pa finance in drugi tir?
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je med prioritetami svojega mandata navedla tako izgradnjo drugega železniškega tira Divača-Koper kot tretjo razvojno os, mora pa nekje najti manjkajočih 200 milijonov evrov, ki naj bi jih bili v projekt izgradnje drugega tira namenili Madžari, saj se je temu vložku odpovedala. Kot je znano, je ocenjena vrednost izgradnje odseka tretje osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem 800 milijonov evrov, pri čemer je del med Šentrupertom in Velenjem v blokadi zaradi ustavne presoje, medtem ko bi se del med Velenjem in Slovenj Gradcem že lahko začel graditi. Bi lahko proračunski denar za tretjo os požrl drugi tir?
"Tega ne bi rekel," meni Gorjup, "Dars ima ločeno finančno konstrukcijo, dovolj visoke prihodke, da lahko ta dobrih 30 kilometrov dolgi odsek med Šentrupertom in Slovenj Gradcem financira sam, ker drugih večjih odsekov državi zdaj ni v planu. To je lahko popolnoma zaključena konstrukcija, drugi tir naj ima svoje financerje, prevoznike na tisti liniji in druge, ki so povezani v logistiki. Preprosto ne sme se zgoditi, da bi dobili še en razlog, da se zamika tako zelo pomembna investicija."
Gabrijelčič pa dodaja, da ko nastopi nova vlada, vedno dela revizijo prejšnje: "To je kar običajna praksa, ki ni čisto v redu. In če je ta vlada sprejemala določene ukrepe, kot jih je, je morala nekje najti neke rezerve. Bojim se, da tudi ta datum, ki je zdaj postavljen, ne bo dokončen, do zdaj je bilo vedno tako pri avtocesti. Če bi ta program ostal, bi bil to velik uspeh glede na prakso v Sloveniji. Poznam še druge projekte, kjer je javni interes, pa se odlaša, recimo NUK, železniška postaja v Ljubljani, Drama, nekatere stvari čakajo po 30 let." A tudi sam meni, da je projekt tretje osi lahko uresničen.
