Francoski urad informacijskega pooblaščenca je v ponedeljek prejšnji teden sporočil, da je izrekel kazen ameriški korporaciji Google, saj ta ni primerno in v celoti obvestila uporabnike, kako njihove osebne informacije zbira, obdeluje in uporablja. Globalna korporacija je bila kaznovana tudi zaradi personificiranega prikazovanja oglasov, saj o tem ni dobila zahtevanega predhodnega soglasja uporabnikov.
Rekordna 50 milijonov evrov visoka kazen se v Sloveniji ne bi mogla zgoditi. Preprosto, ker slovenski urad informacijske pooblaščenke nima pravne podlage, na kateri bi lahko izrekel globe, ki jih predvideva 83. člen splošne uredbe EU o varstvu podatkov, pojasnjujejo na uradu, ki ga vodi Mojca Prelesnik. Gre za posledico tega, da slovenske oblasti lani niso sprejele dopolnjenega zakona o varstvu osebnih podatkov in se zato splošna uredba EU od 25. maja izvaja neposredno. In četudi podeljuje enotne naloge in pooblastila vsem neodvisnim nadzornim organom v članicah EU, v uradu informacijske pooblaščenke pravijo, da glob, ki jih predvideva uredba EU ne morejo izrekati, saj jih slovenska zakonodaja ne prepoznava kot pristojni prekrškovni organ. "Zavezancu v postopku inšpekcijskega nadzora lahko odredimo vse popravljalne ukrepe, kot so odprava ugotovljenih nepravilnosti ali prepoved obdelave osebnih podatkov, ne moremo pa mu izreči oziroma naložiti upravnih glob," pojasnjujejo, da lahko izrekajo zgolj kazni, ki jih ureja sedaj veljavni zakon. Globe, ki jih predvideva EU uredba, bi lahko zakonito izrekali le, če bi kršitve iz EU uredbe kot prekršek, ki ga lahko sankcionirajo, opredelila ali vladna uredba ali zakon.
Kapitalizacija (informacijskega) nadzora
Ameriška raziskovalka na Harvardu Shoshana Zuboff je leta 1988 izdala prelomno delo Doba pametnega stroja: prihodnost dela in moči (The Age of the Smart Machine: The Future of Work and Power). Dobrih trideset let kasneje so prvi bralci knjige Doba kapitala nadzora (The Age of Surveillance Capital) prepričani, da gre za enako vplivno delo. V njem opisuje sistem, ki želi avtomatizirati ljudi na podlagi informacij, ki jih od njih grabi ter z njimi služi. Opozarja, da so demokratične družbe prespale nevarno krepitev informacijskih velikanov, ki imajo danes orodja in znanja, da se poigravajo tudi z vplivom na politične odločitve ljudi. Njihov ustroj je antidemokratičen in antiegalitaren, opozarja avtorica. A občutek nemoči je tisto, kar želijo med ljudi in v družbe vtisniti tehnološki velikani. "Obstaja bogata zgodovina digitalnih orodij pred kapitalizmom nadzora, ki so ljudi dejansko opolnomočila in sledila demokratičnim vrednotam," je Shoshana Zuboff dejala v intervju za Guardian, da je tehnologija lutka, s katero upravlja sedanji sistem kapitalizma. A tega je oblikoval človek, zato se lahko z njim spopademo znotraj političnega polja, je prepričana - kot dober poskus in zgled vidi prav splošno uredbo EU o varstvu podatkov.
