Sezona peke kostanja se je šele dobro začela in običajno traja nekje do martinovega, ponekod pa kar do konca leta. Prostor za peko kostanja na javnem razpisu ponudijo občine, cene za najem pa so zelo različne. Od 500 evrov pa vse tja do 9000 evrov na sezono. Kljub temu da bo tokratna sezona zaradi koronakrize slabša, pa občine niso ponudile nižjih cen najema kot običajno.
V Ljubljani se bo sezona začela oktobra. Najemniki stojnic in utic morajo v glavnem mestu za boljše lokacije odšteti več. Tako na primer peka, ki kostanj ponuja na Prešernovem trgu, to stane devet tisočakov, najcenejša pa je lokacija nasproti Tržnice Moste, ki stane 500 evrov. Za preostale štiri lokacije v Ljubljani je treba odšteti od 1500 do 3500 evri na sezono.
V Mariboru tokrat le dve utici
Mestna občina Maribor je razpisala tri lokacije, Trg svobode, Glavni trg in Osojnikovo ulico, vendar pa so mesta podelili le za prvi dve lokaciji. "Do roka so prispele tri ponudbe. Izvajalce smo izbirali skladno z razpisno dokumentacijo, pri čemer eden ni izpolnjeval pogojev," so pojasnili na občini. Izklicna cena za lokaciji Trg svobode in Glavni trg pa je bila 1700 evrov, a so prijavljeni ponudili nekaj več. Gregor Bedrač, ki kostanj prodaja na Glavnem trgu, je plačal 1800 evrov.
"Letos je zaradi koronavirusa celotna sezona zelo tvegana. V primeru zaprtja mi verjetno nihče ne bo vrnil stroškov za najem stojnice v mestu," je zaskrbljen, a kljub temu se ob začetku sezone veseli vseh kupcev. "V Mariboru me že poznajo in k meni prihajajo redne stranke. Letos pečem na Glavnem trgu. Pečem tudi v Avstriji v kraju Sulztal na vinski cesti, v Ljubljani pa naše stojnice tokrat ne bo. Tam smo res bolj odvisni od turistov, teh pa letos ni veliko. Zaradi omejitvenih ukrepov bomo tokrat dostavljali tudi na dom," je še povedal Bedrač.
Kostanj ga spremlja že od otroštva
"Že kot petletnik sem kostanj vsako jesen skrbno nabiral in ga prodajal kmetijski zadrugi. To je bil tudi moj prvi zaslužek. Nabiral sem ga vedno več in odprl dopolnilno dejavnost za lažjo prodajo v trgovine," je svojo strast opisal Bedrač, ki točno ve, kje in kdaj plodove odvrže katero drevo. "Če si priden, jih lahko nabereš tudi do 50 kilogramov na dan in do tono na leto," je še povedal, a to že nekaj časa ni njegova glavna dejavnost. Pred štirimi leti je namreč odprl svoje podjetje in začel peči kostanj na mestnih ulicah. Zdaj jih sam utegne nabirati le še nekaj, preostalo kupi od okoliških nabiralcev, pri peki kostanja na različnih lokacijah pa mu pomagajo študentje in zaposleni. V ekipi jih je sedem.
Glavni sovražnik kostanjev rak
Prvi plodovi že padajo z dreves, vendar bo večina dozorela čez približno dva tedna. "Kvalitete zato še ne moremo ocenjevati," pravi Nenad Zagorc iz Zavoda za gozdove Slovenije, a ob tem dodaja, da je zadnja leta veliko bolje. "V preteklosti smo imeli ogromno težav s kostanjevo šiškarico, ki povzroča tvorbo šišk na drevesih pravega kostanja, kar vodi v zmanjšanje števila cvetov in plodov ter manjše priraščanje dreves. Na mariborskem območju se je kostanjeva šiškarica pojavila leta 2012 in se je do leta 2016 močno razmnožila, kar je imelo negativen vpliv na količino plodov. Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica je zato v naravo v različnih območjih Slovenije spustil večje število parazitskih osic, ki so naravni sovražnik kostanjeve šiškarice, s čimer jim je uspelo zelo zmanjšati populacijo kostanjeve šiškarice," je pojasnil. V večji meri tako danes kostanje ogroža rak, ki ga povzroča zajedavska glivica. Obolelost in okužba nastaneta, ko gliva prodre skozi razpoke na vejah in deblu. Količina drevja s to boleznijo je v okolici Maribora v zadnjih desetih letih nihala od 8000 do 14.000 kubičnih metrov letno.
V trgovini največ italijanskega kostanja
"Trenutno kostanja pri nas še ne dobim, zato kupujem marone v Italiji," je povedal Bedrač, ki pa sicer na vrhuncu sezone kupuje doma. A kljub temu da je v kar treh četrtinah slovenskih gozdov prisoten pravi kostanj, na tem področju nismo samooskrbni. Po podatkih Agencije za kmetijske trge v Sloveniji namreč letno pridelamo 552 ton kostanja v 133 kostanjevih nasadih, ki obsegajo 69 hektarjev. Ta kostanj se večinoma proda doma na dvoriščih in na tržnicah oziroma posrednikom. V to statistiko je sicer vštet le kostanj iz nasadov, ne pa tudi tisti iz navadnih gozdov, a kljub temu v Kmetijsko-gozdarski zbornici ocenjujejo, da to ni dovolj za našo potrošnjo. V trgovinah namreč še vedno prevladuje uvožen kostanj. "Največ ga je iz Italije, ampak je treba pojasniti, da je nabiralništvo slovenski nacionalni šport, zato večina za lastne potrebe še vedno nabira kostanj v gozdu," je prepričana agronomka Anita Solar in dodaja, da je o slabi samooskrbi na tem področju zelo težko govoriti. "Organiziranega trga je sicer res zelo malo, a ne pozabimo, da ima skoraj vsako podjetje, vsaka šola in vsaka družina v jeseni kostanjev piknik. To, kar spečejo, večinoma naberejo sami," je še dejala.