Tina Recek
Več kot sto slovenskih študentov, znanstvenikov, raziskovalcev in predavateljev iz tujine je danes sprejel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Srečanje je tradicionalno in poteka v sodelovanju z Društvom v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) že vse od leta 2013. Letos se ga je udeležilo okoli 150 udeležencev, člani društva pa so podelili nagrado VTIS leta 2019 za najboljše povezovanje med Slovenci v tujini in doma, spodbujanje mobilnosti in za prenos znanja. V roke je šla znanstveniku in raziskovalcu dr. Jerneju Uletu, ki je iz biologije diplomiral na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani, doktoriral pa na Univerzi Rockefeller v New Yorku in je zdaj profesor molekularne nevroznanosti na University College v Londonu. Ker se trenutno nahaja na Poljskem, je nagrado prevzela njegova mama Mirjana Ule. V njegovem imenu se je za nagrado zahvalila in dejala, da je zelo ponosen in počaščen, da so v VTIS-u prepoznali njegovo delo.
Baza talentov
"VTIS je globalno združenje in mreža ambicioznih ambasadorjev znanja, študentov, znanstvenikov, raziskovalcev, predavateljev, gospodarstvenikov in ostalih strokovnjakov. Je baza talentov, predvsem pa skupnost ljudi, ki izhajajo iz istega kulturnega okolja in imajo podobne vrednote, obenem pa jih bogatijo tudi izkušnje iz tujine. 1516 nas je in v 51 državah smo pustili vtis,“ je dejala na srečanju Kristi Hodak, predsednica društva. Po njenih besedah se jih je tretjina vrnila domov, polovica tistih, ki so v tujini, razmišlja o vrnitvi, druga polovica pa zagnano iščejo možnosti za sodelovanje s tujino. "Dokazujemo, da nam ni vseeno za Slovenijo in da bi radi prispevali k njeni prihodnosti,“ je še izpostavila.
Srečanje je spremljal še pogovor, ki je bil posvečen 100-letnici univerzitetnega študija na Slovenskem. Na njem so sodelovali: Vid Čibej, ki je končal magistrski študij na Univerzi Harvard (Harvard Law School) v Združenih državah Amerike in karierno pot nadaljeval kot pravnik v New Yorku, a pred kratkim je ustanovil zagonsko podjetje, ki se ukvarja z inovativno prodajo oblačil luksuznih modnih znamk preko spleta; Miha Pipan, ki je dodiplomski in magistrski študij biokemije zaključil na Univerzi Cambridge v Veliki Britaniji in med študijem je ustanovil zagonsko podjetje, ta se ukvarja s predelavo zavržene hrane s pomočjo žuželk v visokoproteinsko hrano za živali; dr. Gabriela Kalčikova iz Češke, ki je študirala kemijo na Univerzi v Ljubljani in tu ostala - danes je predavateljica na Katedri za kemijsko procesno, okoljsko in biokemijsko inženirstvo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani; in dr. Urška Slapšak, ki je zaključila doktorski študijski program kemijskih znanosti, sedaj je zaposlena na Inštitutu za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Država naj se bolj odpre za nove priložnosti
Kalčikova, ki živi pri nas že enajst let in se tu počuti kot doma, je slovenskemu študiju v prihodnje zaželela, da bi sprejel več tujih študentov, s čimer bi po njenem postal še bolj uspešen. Slapšakova pa je izrazila upanje, da bo še naprej spodbujal dodatna znanja. Čibej, ki je priznal, da se je v tujino odpravil po nove izkušnje in se bo težko vrnil zaradi osebnih razlogov, kajti poleg dela ga na tujino veže ljubezen, je na vprašanje, kaj bi morala država narediti, da se Slovenci vrnejo, odvrnil, da prvi vrsti se bolj odpreti za nove priložnosti. Ob tem je izpostavil primer kot morebitne dobre prakse - v Ameriki univerza podjetju priskrbi ustreznega študenta, praktikanta, in ga tudi plača. Pipan, ki upa, da se bo njegova kariera v tujini tako nadaljevala, da se bo večkrat vračal nazaj, pa je med drugim izpostavil več finančnih sredstev za raziskave in podobno.
