V zdravstvu številne nepravilnosti pri nadurah, rekorder je imel kar 300 nadur

STA, M.R.
25.03.2019 20:41

Zdravniki poleg rednega dela opravijo še po več sto ur dežurstev in nadur na mesec. Pri tem pa se, kot razkriva poročilo o delu inšpektorata za javni sektor v letu 2018, objavljeno med vladnimi gradivi, pojavljajo tudi številne nepravilnosti in kršitve predpisov v javnih zdravstvenih zavodih pri evidentiranju in obračunu ur.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Inšpektorji ministrstva za javno upravo so lani v bolnišnicah in zdravstvenih domovih opravljali nadzore izplačil nadur in dežurstev ter dodatkov za mentorstvo. Po njihovih ugotovitvah so nekaterim zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih izplačali dodatek za delo prek polnega delovnega časa, čeprav v tistem mesecu niso opravili niti potrebnega števila ur rednega dela, ali pa so zaposleni dobili plačanih več nadur, navaja poročilo, o katerem so prve poročale Finance.
Po poročanju POP TV so nekateri zdravniki poleg rednega dela opravili še od 130 do 300 nadur. "Če bi res delali toliko, bi morali povprečno delati skoraj 24 ur vsak delovni dan. Najvišja bruto plača v UKC Ljubljana: zdravnik je decembra dobil dobrih 17.000 evrov," so še poročali na omenjeni televiziji. 

Brez evidenc

In inšpektorji so tudi ugotovili, da nekateri javni zavodi evidence nadur sploh ne vodijo, v več drugih primerih pa so zaposleni registrirali le prihode in odhode, ne pa tudi zasebnih izhodov. Če zasebni izhodi niso evidentirani, ampak obstajajo, potem po navedbah inšpektorjev "ni mogoče ugotoviti, ali javni uslužbenci dejansko opravijo redno delovno obveznost in posledično ali so vse obračunane in izplačane nadure dejansko ure prek polnega delovnega časa".
Po ugotovitvah poročila ponekod v zdravstvu zaposlenim nadur ne izplačujejo glede na dejansko opravljeno delo, ampak glede na opravljene storitve, ki jih preračunajo v nadure, kar pa ni v skladu s kolektivno pogodbo za javni sektor in po pregledu inšpektorjev tudi vprašljivo.

Napake tudi na plačilnih listah

V poročilu je navedenih še več primerov kršitev, med drugim so odkrili tudi nepravilnosti pri evidentiranju začetka dežurstva, ko se pol ure evidentira kot predaja dela, čeprav zaposleni še niso bili na delovnem mestu. Nepravilno je bila izračunana tudi bruto urna postavka za obračun, našli so številne napake na plačilnih listah zaposlenih.
Mentorji v večini pregledanih primerov sploh niso bili z nobenim aktom imenovani za neposredne mentorje specializantom, dodatek za mentorstvo pa je bil obračunan in izplačan za več ur, kot so bili na delovnem mestu.
Po navedbah Financ sta predstojnika javnega zdravstvenega zavoda v dveh primerih vložila ugovor na ugotovitve, minister za javno upravo pa o njih še ni odločil.
Inšpekcijske nadzore izplačevanja dežurstev in dela prek polnega delovnega časa so lani opravili v 12 javnih zdravstvenih zavodih: v sedmih enotah UKC Ljubljana, v UKC Maribor, v splošnih bolnišnicah Trbovlje in Celje ter v zdravstvenih domovih Metlika in Šentjur. Izplačilo dodatkov za mentorstvo pa so preverjali na Onkološkem inštitutu, v UKC Ljubljana in UKC Maribor, SB Slovenj Gradec in SB Celje ter zdravstvenih domovih Ljubljana in Maribor.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta