Varna raba interneta: "Česar ne bi rekel v živo, ne natipkaj online"

Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si je na temo zasvojenost in raba digitalnih tehnologij med mladimi govoril o družbenih omrežjih in aplikacijah, ki so sestavni del življenja mladostnikov. 

Najprej izobražujejo starši

Marsikdo, sploh ne najstniki in otroci, se po besedah Puschnerja ne zavedajo, da ko nekaj objaviš na spletu, to tam ostane. In te bo spremljalo celo življenje. Tudi če na Snapchatu objaviš fotografijo zgolj za eno sekundo, lahko nekdo to posname, fotografira.
V praksi, velikokrat gre za izzivalne posnetke, se ti širijo kot požar. "To so zadeve, o katerih bi morali ozavestiti mladostnika že prvič, ko se sreča z internetom. To je vloga staršev. Prvi so starši, potem pridemo v vrtec ali šolo," razlaga strokovnjak. "Otroka naučimo hoditi čez cesto, enako mora biti na internetu."

(Pre)zapletene nastavitve zasebnosti

Kot največji problem družbenih omrežij s stališča uporabnikov vidi Puschner skrb za zaščito svoje zasebnosti. Pa ne zato, ker aplikacije tega ne bi omogočale, ampak gre prepogosto za zelo zapletene nastavitve. "Facebook ima odlične možnosti, kaj vse je mogoče nastaviti, a da se v njih znajdeš, moraš imeti kar nekaj volje. Zato uporabniki pogosto pustijo to, kar je privzeto nastavljeno. Problem je, da si marsikdo naloži aplikacijo in sploh ne gre gledati vseh teh nastavitev. Cela družba je za instantnost. Vse te aplikacije pa so narejene tako, da ne želijo omejevati objav, saj bi bilo sicer manj uporabnikov in manj objav," razlaga strokovnjak. 

YouTube mika zaradi možnosti velikih zaslužkov

Na spletni platformi YouTube uporabniki večinoma gledajo videoposnetke. Problem je, ker se lahko predvsem mlajši otroci srečajo z neprimernimi video posnetki. Če denimo oče gleda borilne veščine, nato pa da otroku gledati risanko, bo YouTube zraven predlagal videe z borilnimi veščinami. Od lani je tudi v Sloveniji dostopen YouTube Kidz, ki skuša dodatno zaščititi otroke pred neprimernimi vsebinami, a 100-odstotne zaščite ni, zagotavlja strokovnjak. 

Prehitro zaupamo neznancem

Ko je govora o bontonu na internetu in posebnostih pri dojemanju spleta, Puschner izpostavlja lažno anonimnost, ki daje občutek lažne varnosti. "Upamo si več, češ, saj se mi ne bo nič zgodilo, ne upajo si uporabniki na štiri oči povedati, kar so napisali." Ker gre za komunikacijo brez čustev, se hitro počutimo napadene. Pogosto gre za napačno razumevanje zapisanega, razlaga strokovnjak. Na internetu prehitro zaupamo neznancem: če nekdo reče, da je vojak iz Afganistana, ki išče nekoga, mu (pre)pogosto verjamemo. Velikokrat pa zaupamo tudi nepreverjenim virom. 
Velja pravilo, da česar ne bi rekli v živo, ne natipkajte na internetu. Puschner poziva, da se uporabniki ne skrivajo za anonimnostjo, za zaslonom. Prav tako naj ne hranijo trolov. "Spletni troli so tisti, ki nenehno provocirajo in se ponavljajo. Take blokirajte in ignorirajte." Dodaja pa še, da ne razpošiljajte sporočil, fotografij in video posnetkov, ter da osebo, ki jo želite fotografirati s svojim mobilnikom, prej vprašajte za dovoljenje. Predvsem pa poziva, da če postanete žrtev spletnega nasilja, prijavite vdore, nadlegovanja, neprimerne posnetke, žaljive komentarje, tako v aplikacijah kot v družbenih omrežjih.

Varna raba interneta in varstva zasebnosti

Benjamin Lesjak z družbe Datainfo je opozoril še, da nas naprave ves čas spremljajo. "Na mobilnih napravah imamo vsaj eno tako aplikacijo, ki smo ji dovolili dostop do vsega kar imamo." Google nas zna profilirati, wearables (nosljiva elektronika, op. p.) pa so super stvari, a so se v šolah prehitro pojavile in imajo učitelji težave zaradi nepooblaščenega snemanja, ugotavlja strokovnjak. Izpostavi tudi težave, ki jih ob mnogih prednostih prinašajo pametni domovi, pa tudi pametna mesta. Vse to namreč proizvaja enormne količine podatkov, ki jih je mogoče uporabljati za najrazličnejše stvari. Omeni premikanje računalniške miške, ki lahko denimo v določenih primerih napove, ali bomo zboleli za Parkinsonovo boleznijo. A pri tem ne pozabi opozoriti, da ni točno določeno, čigava last je ta pridobljeni podatek. "Velikokrat napačno mislimo, da so takšni podatki zasebni, a z napravami smo odprli vrata do svoje zasebnosti. V vsakdanjem življenju se težko upremo ali odpovemo tehnološkim napravam, saj so enostavne in prijetne. Pa vsi so priklopljeni. Zbiramo točke, smo radovedni, radi se s čim pohvalimo, smo tudi zasvojeni, a si tega ne priznamo."