V uradu za oskrbo in integracijo migrantov potrjujejo, da so v juniju zabeležili izjavo prosilca za azil in o tem obvestili tudi organe pregona. "Ljubljanski kriminalisti so na podlagi obvestila vodstva azilnega doma, v mesecu juliju 2019 sprejeli ustno ovadbo za več kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti," so sporočili z vladnega urada, da se "zoper več fizičnih oseb vodi predkazenski postopek, ki ga vodi in usmerja pristojno okrožno državno tožilstvo v Ljubljani". To informacijo so nam potrdili tudi na policiji.
Podjetje za varovanje Galekom je varovanje azilnega doma na Viču (ter izpostave v Logatcu in na Debelem rtiču) prevzelo konec lanskega leta. Štiriindvajseturna prisotnost vsaj štirih varnostnikov v vsaki izmeni vse dni v tednu za čas dveh let je ocenjena na 941.645 evrov. Poleg varnostnega preverjanja in odsotnosti varnostnih zadržkov ter ostalih splošnih zahtev se v pogodbi, ki jo je sklenil vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov, za varnostnike ne zahteva niti ne predvideva dodatno usposabljanje za delo z osebami, ki so morda prestale travmatične dogodke in so žrtve vojne, niti ni predvideno dodatno jezikovno usposabljanje za lažjo komunikacijo. Od varnostnikov se v tem smislu pričakuje zgolj "aktivno obvladanje slovenskega jezika".
Socialni delavci le za minimalno plačo
Eden od prosilcev za azil, ki je stal pred azilnim domom in je prebral izjavo v arabščini, je v Sloveniji drugi mesec. Tekoče in z lahkoto komunicira tudi v angleščini. Zadnji mesec je nastanjen v azilnem domu v centru mesta na Kotnikovi, kjer pravi, da je bolj mirno kot na Viču. Prosilca za azil, ki je zadnja tedna dni zaprt v Postojni, ni poznal. A tudi sam pove, da je njihov dostop do zdravniške oskrbe omejen. Potem ko mu je zdravnik naročil, naj pride na kontrolo, mu v azilnem domu tega niso omogočili, izvide pa je nato dobil šele po večkratnem posredovanju in prošnjah pri socialnih delavcih. Mnogi od teh so v azilnih domovih zaposleni prek razpisov za javna dela notranjega ministrstva in urada za oskrbo in integracijo migrantov za zgolj minimalno plačilo. Na nezadostnost tega, da se prosilcem za azil nudi le nujna medicinska oskrba, so ob predstavitvi vladne strategije za migracije konec junija opozorili tudi predstavniki nevladnih organizacij. Zlom kosti denimo ne sodi pod nujno medicinsko oskrbo, če zlom ni odprt. Uradniški razmislek je tedaj na fakulteti za varnostne vede predstavil uslužbenec ministrstva za zdravje, ki se je pritožil, "da so dobili račun za 50.000 evrov, ker je nekdo delal samomor". Dodal je še, da je v zadnjem času obravnaval tri take primere "stroškov".
Solzivec zaradi noža
Prav zagotavljanje zdravil oziroma njihovo omejevanje naj bi bilo tudi v središču napetosti med prosilcem za azil in varnostniki konec julija. Opisi dogodkov se s strani vodstva azilnega doma, varnostne službe in prosilca za azil ter njegovih znancev razlikujejo. Prosilec za azil opisuje, da ga je varnostnik brez potrebe pošprical s solzivcem v obraz, kar priznavajo tudi na Galekomu, a pravijo, da je imel prosilec pri sebi nož. To trdijo tudi v azilnem domu, kjer pravijo, da se je prosilec ulegel na tla in potožil, da ne more spati.
V azilnem domu je ob vhodu v prostore sicer nameščen detektor kovin. Ne glede na različne opise dogodkov zgodaj zjutraj 25. julija, je dejstvo, da je prosilec za azil trenutno zaprt v centru za odstranjevanje tujcev v Postojni, kjer velja zaporniški režim. V iniciativi Boj za svobodo opozarjajo, da je prosilec začel gladovno stavkati in odgovornim zastavljajo vprašanje, kdaj so prosilcu za azil, ko so ga zaprli v Postojno, vročili odločbo o nastanitvi v jeziku, ki ga razume. Sami so ga obiskali pred nekaj dnevi, ko so z njim posneli tudi krajši intervju, ki ga je v ponedeljek predvajal Radio Študent. Pravijo, da prosilec za azil prosi za zaščito in je pripravljen pričati ter sodelovati v sodnih postopkih zoper osebe, za katere je videl, da sodelujejo pri tihotapljenju ljudi iz azilnega doma.
Z ljubljanske policijske uprave so nam sporočili, da je policija povečala svojo prisotnost v okolici azilnega doma zaradi "povečanih ilegalnih migracij". Mnogi prosilci za azil zaradi nezakonitih push backov policije na meji in vračanj hrvaški policiji, ki jih pošilja nazaj v BiH, poskušajo priti neposredno do Ljubljane in zaprositi za azil kar v azilnem domu.
Na policiji sicer še pojasnjujejo, da "pri izvajanju nalog sodelujemo tudi z vodstvom azilnega doma in varnostno službo. Na območju ne zaznavamo večjega števila varnostnih pojavov kot v ostalih delih mesta Ljubljana". Dodajajo tudi, da "izbor varnostnikov ni v njihovi pristojnosti".
