Varuh naj bo brezpogojno kritična oseba

Sedanji varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer se konec februarja prihodnje leto izteče šestletni mandat, zato je predsednik republike Borut Pahor na poziv h kandidaturam prejel prijave devetih oseb, ki so se bodisi prijavile same bodisi jih kot primerne kandidate za ta položaj vidijo drugi. Vsekakor gre za zahtevno izbiro, saj naj bi varuh človekovih pravic bil zaupanja vredna oseba, ki bo z znanjem in kredibilnostjo vzbujala zaupanje javnosti, da bo varovala človekove pravice. Obenem je to funkcija, za katero potrebuje oseba za izvolitev dvotretjinsko večino, kar pomeni, da mora kandidat uživati širšo politično podporo.
Po dosedanjih predstavitvah kandidatov - vsi se niso predstavili ali niso bili vsi vabljeni na predstavitve v poslanske skupine - in neformalnih usklajevanjih znotraj koalicije se je izkazalo, da največjo podporo uživata Peter Svetina in dr. Rok Svetlič. Slednji je filozof, ki kot raziskovalec deluje na Inštitutu za filozofske študije Univerze na Primorskem, Svetina pa je specialni pedagog, ustanovitelj in direktor socialnega podjetja Grunt. V opoziciji, katere glasovi so nujni za izvolitev, še ni povsem jasno, komu so naklonjeni. V SDS že pregovorno molčijo in pravijo, da bodo na posvetih pri predsedniku Pahorju povedali, koga bi bili pripravljeni podpreti, poslance NSi je s svojim programom prepričal Svetina. V Levici odločitve naj še ne bi bili sprejeli, medtem ko se v SNS sprašujejo o smiselnosti tovrstne institucije.

​Kalkuliranje

Pravnica in predavateljica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Barbara Rajgelj, ki je znana po svojih prizadevanjih za človekove pravice in glasno opozarja na njihove kršitve, meni, da sedanji sistem izbire varuha, ki zahteva dvotretjinsko večino za izvolitev, "praktično onemogoča, da bi varuh postal kdo z resno zgodovino prizadevanj za človekove pravice, saj takšna prizadevanja nujno pomenijo zameriti se oblasti. Tako v najboljšem primeru ob vsakem izboru lahko upamo, da bo izvoljen nekdo, ki je doslej bil manj opazne bitke in jih bo znal in želel raztegniti na širše družbeno okolje. V najslabšem primeru pa bo to nekdo, ki se je oblasti doslej udobno dobrikal, se za nič postavil in pojem človekovih pravic relativiziral v smeri, da imata rabelj in žrtev vsak po malo prav."
Pa bi moralo biti prav nasprotno. Varuh, ki je eden najpomembnejših organov za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do države, občin in nosilcev javnih pooblastil, bi moral biti človek, ki bo pri vprašanju človekovih pravic "usmerjen v reševanje težkih in odprtih vprašanj s konsenzom in ne v reševanje vprašanj, o katerih je konsenz že davno dosežen. Želim si, da bo znal in želel izbrati primere, v katerih je nujno stopiti pred javnost in z avtoriteto argumenta opozoriti na ekscese in se postaviti na stran pravice, hkrati pa bo znal videti veliko sliko in delovati na sistemski ravni ter spremljati obstoječe in novonastale grožnje človekovim pravicam, ki so povezane z naraščajočim populizmom, koncentracijo bogastva, socialno izključenostjo, migracijami ter klimatskimi in tehnološkimi spremembami. Želim si varuha, ki bo razumel, da sta za človekovo dostojanstvo enako pomembni zaščita klasičnih človekovih pravic kot tudi zaščita socialnih in delavskih pravic. Vprašanja socialne in ekonomske pravičnosti mora znati misliti skupaj z zahtevami po popolni enakosti ne glede na katerokoli osebno okoliščino, saj je vsak od nas v kateri od svojih osebnih okoliščin pripadnik manjšine, poleg tega pa so pripadniki manjšin tako kot ostali žrtve ekonomskih neenakosti."

​Neplačana funkcija

Zelo jasno sliko, kakšnega varuha potrebujemo, ima tudi Boris Krabonja, humanitarec, up-ornik, ki se dan za dnem srečuje z ljudmi, ki so jim kršene človekove pravice in pogosto nimajo nit za golo preživetje. Zanj bi bil najpomembnejši kriterij za izbiro varuha odgovor kandidata na vprašanje, ali je ob službi pripravljen ves svoj čas nameniti delu s sočlovekom. Krabonja je prepričan, da bi to morala biti funkcija, ki ni plačana. "Kdor pravi, da se to ne da, naj me pokliče. Dokažem mu lahko, da se da to delo opravljati brez vsakršnega plačila," poudarja in podobno kot Rajgljeva pričakuje od varuha, da bo brezpogojno kritičen do vseh anomalij v družbi in ne bo kalkuliral, kdaj in ali sploh naj se oglasi ob določenih kršitvah človekovih pravic. In ki bo neprizanesljiv do oblastnikov. "Ne prenesem ljudi, ki funkcijo jemljejo kot privilegij, zato mora takšen položaj zasesti nekdo, ki je v prvi vrsti človek. Seveda mora biti za to delo kompetenten, a kompetence ne izvirajo nujno iz izobrazbe. Izobrazba še ne naredi človeka, naredijo ga njegova dejanja in prizadevanja."