Delež pozitivnih testov je bil v ponedeljek 19-odstoten, kar je 6,4 odstotne točke več kot v nedeljo. V ponedeljek je bilo hospitaliziranih 12 covidnih bolnikov manj kot dan prej, na intenzivni terapiji pa so bili štirje manj kot v nedeljo. V ponedeljek je umrl en bolnik manj kot dan prej. Se je pa v primerjavi z nedeljo za 20 povečalo sedemdnevno povprečje novopotrjenih okužb.
Med občinami glede na včeraj potrjene nove okužbe izstopajo Ajdovščina, kjer so potrdili 18 novih okužb, Nova Gorica jih ima 15, Celje 54, Žalec 30, Novo mesto 24, Kranj 22, Koper 41, Ljubljana 104 in Maribor 45.
Vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović je na novinarski konferenci povedala, da so bila cepiva pred začetkom uporabe obsežno preizkušena v kliničnih raziskavah, v katerih je sodelovalo na tisoče ljudi. Skrbno spremljajo neželene dogodke, nekatere pa, pravi Beovićeva, opazijo šele, ko cepivo prejme več ljudi, kot jih je zajetih v kliničnih raziskavah. "Opazimo jih, ko cepivo dobi recimo milijon ljudi. Podatki se zbirajo po celem svetu, kar je pomembno, saj so nekatere države, kot je Slovenija, premajhne, da bi lahko s številom cepljenih prebivalcev zaznali nezaželen učinek."
Prvo poročilo o krvnih strdkih je bilo v Avstriji, osebi sta bili cepljeni z isto serijo cepiva. Nekatere države so zato začasno zaustavile cepljenje. Analiza zapletov s krvnimi strdki se bo nadaljevala, pravi Beovićeva. Dodaja, da ševilo zapletov z nevarnimi strdki ne presega pogostosti nevarnih strdkov sicer v populaciji. V Evropi beležimo dva dogodka z nevarnimi krvnimi strdki na milijon cepljenj, sicer pa je pogostnost hudih strdkov 3 na 1000 ljudi na leto po nedavni ameriški raziskavi. Seveda so strdki pogostejši pri starejših ljudeh, še pravi Bojana Beović.
V Sloveniji za zdaj nismo zaznali pojava strdka, ki bi časovno sovpadal s cepljenjem s cepivom AstraZenece. Tudi sicer pri nas niso zabeležili nobenih nepričakovanih stranskih učinkov po cepljenju z AstraZeneco. So pa po besedah Beovićeve že pred dvema tednoma predlagali, da bi kronične bolnike cepili po bolnišnicah, a se to za zdaj ni zgodilo.
Sicer pa tudi med strokovnjaki potekajo debate, kako bo zaustavitev vplivala na cepljenje, ko in če se bo to znova začelo. "S preiskavami bomo lahko dobili dodatno zagotovilo, da je cepivo varno, kar bi lahko spodbudilo več ljudi, da se cepijo." Na vprašanje, kaj se bo zgodilo s tistimi, ki so prejeli prvi odmerek AstraZenece, drugega pa ne, odgovarja, da še ne vedo. "Plan B so druga cepiva. V Sloveniji smo zabeležili šest smrti, ki so časovno sovpadale s cepljenjem. Preiskave niso pokazala nobene smiselne povezave s cepljenjem."
WHO bo danes razpravljal o varnosti cepiva AstraZenece
Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) s področja cepiv bodo danes razpravljali o varnosti cepiva proti covidu-19 družbe AstraZeneca. Najnovejše podatke bodo začeli preučevati tudi na Evropski agenciji za zdravila (Ema).
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je v ponedeljek sporočil, da so tovrstne ocene rutinska praksa in da za zdaj še niso vzpostavili nobene povezave med krvnimi strdki in cepivom AstraZenece.
Vse več držav prekinja cepljenje s cepivom AstraZenece
Državam, ki so prekinile cepljenje proti covidu-19 s cepivom britansko-švedske družbe AstraZeneca, se pridružuje vse več držav. Med njimi so po novem še Luksemburg, Ciper, Latvija in Švedska, poročajo tuje tiskovne agencije.
Luksemburg se je zaradi poročil o nastajanju krvnih strdkov po cepljenju z AstraZenecinim cepivom iz previdnosti odločil, da do analize Evropske agencije za zdravila (Ema) ustavijo cepljenje s tem cepivom, je v ponedeljek pozno zvečer sporočilo luksemburško ministrstvo za zdravje.
Ta država je sicer pred tem prekinila že cepljenje s serijo tega cepiva ABV5300, potem ko je v Avstriji po cepljenju z njo umrla medicinska sestra.
Cepljenje v Latviji iz previdnosti zaustavili za do dva tedna
Med državami, ki so ustavile cepljenje s to serijo, je bila tudi Latvija, ki je zdaj prav tako začasno prekinila cepljenje s cepivom AstraZenece, ne glede na serijo. Latvijske "zdravstvene službe pozivajo zdravnike, naj ne uporabljajo odprtih vial AstraZenecinega cepiva in naj ne odpirajo novih", so sporočili pristojni v tej baltski državi.
Cepljenje so v Latviji iz previdnosti zaustavili za do dva tedna, in sicer na podlagi poročil o stranskih učinkih iz drugih članic EU, medtem ko v sami državi takšnih primerov niso potrdili.
Evropskim državam, ki prekinjajo cepljenje s cepivom tega britansko-švedskega podjetja, sta se pridružila še Švedska in Ciper, obe državi iz previdnostnih razlogov. Ciper je ob tem napovedal nakup 50.000 odmerkov ruskega cepiva Sputnik V, a bo z nakupom počakal do odobritve tega cepiva v EU.
Cepljenje z AstraZenecinim cepivom so ciprske oblasti preložile do četrtka, ko naj bi o nadaljnjih korakih v zvezi s tem cepivom odločila Ema. Podatke bo začela preučevati že danes.
Na to temo bo danes začel obstoječe podatke preučevati tudi varnostni odbor Eme (Prac), ki je v tesnem stiku s proizvajalcem in strokovnjaki. Za četrtek pa je sklical izredni sestanek, na katerem bodo razpravljali o morebitnih nadaljnjih korakih.
Doslej je več držav prekinilo cepljenje s cepivom AstraZeneca ali določeno serijo tega cepiva zaradi domnev, da povzroča krvne strdke in druge stranske učinke. Države nameravajo večinoma počakati na odločitev Eme o varnosti omenjenega cepiva za cepljenje proti covidu-19.
V ponedeljek se je omenjenim državam pridružila tudi Slovenija, ko je minister za zdravje Janez Poklukar odredil začasno zaustavitev cepljenja s cepivom AstraZeneca. Kot je dejal, je svetovalna skupina sicer ugotovila, da ni utemeljenih strokovnih podlag za prekinitev cepljenja, kljub temu pa je iz previdnosti predlagala začasno zaustavitev do končne odločitve Eme.
AstraZeneca je sicer navedla, da je bilo med okoli 17 milijoni cepljenih v EU in Veliki Britaniji zaznanih 15 primerov venske tromboze in 22 primerov pljučne embolije, kar da je manj od pričakovanj med splošno populacijo.
