Več glodavcev, več obolelih za mišjo mrzlico

Tina Recek Tina Recek
20.05.2019 16:08

Letos za mišjo mrzlico zbolelo 75 ljudi, največ v jugovzhodni Sloveniji.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Če pri čiščenju ali obnovi prostorov naletimo na mišje iztrebke, razkužimo prostor ter si nadenemo rokavice in zaščitno masko.
Vida Toš

Mila zima je pripomogla k razmnoževanju glodavcev in s tem povečanemu številu obolelih za mišjo mrzlico. Kot je danes dejala Tatjana Frelih z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), letos opažajo porast primerov mišje mrzlice. Do sredine maja so zaznali že 75 primerov te bolezni. Za primerjavo, v celem letu 2017 je za mišjo mrzlico zbolelo 66 ljudi.
Letos se je s to virusno boleznijo okužilo 59 moških in 16 žensk. Razmerje gre v prid moških, kar je po besedah Frelihove običajno zaradi poklicne izpostavljenosti. Povprečna starost bolnikov je 43 let, najmlajši je star deset let, najstarejši 82, medtem ko je pri bolnicah povprečna starost 41 let, najmlajša šteje 12 let, najstarejša pa 64. Večina bolnikov se je okužila pri opravljanju del v gozdu, nekateri pa pri čiščenju kleti in okolice domačij. Največ primerov mišje mrzlice so zaznali v jugovzhodni Sloveniji, 38. Sledi 19 primerov iz podravske regije, štirje iz Koroške, po trije iz osrednjeslovenske, posavske in pomurske regije, dva iz savinjske regije ter po en primer iz gorenjske, primorsko-notranjske in zasavske regije. Vse bolnike so hospitalizirali, a za posledicami mišje mrzlice ni umrl nihče.
"Mišjo mrzlico povzročajo virusi, ki jih prenašajo okuženi glodavci, predvsem gozdne, poljske miši in gozdne voluharice," je pojasnila Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete in dodala, da viruse izločajo v slini, urinu in iztrebkih. Z virusi se lahko okužimo, ko pometamo, vrtnarimo ali se sprehajamo po gozdu.
Tatjana Lejko Zupanc z infekcijske klinike UKC Ljubljana je postregla z znaki, po katerih prepoznamo bolezen, in informacijami, kako se ji lahko izognemo. Po njenih besedah se klinična slika bolezni sklada z imenom bolezni. Začne se namreč z vročinskim stanjem, lahko z mrzlico, bolečinami v mišicah, meglenim vidom. Temu sledi faza, v kateri pade krvni tlak in se pričnejo znaki ledvične odpovedi, zaradi česar je potrebna hemodializa. V zadnjih letih zaradi bolezni ni umrl nihče, je pa 15 bolnikov v 35 letih, odkar bolezen diagnosticirajo. "Če zaudarja po mišjem urinu, opazimo iztrebke, prostor prezračimo, ga razkužimo z varekino, razredčeno z vodo, počakamo okoli deset minut in začnemo čistiti. Pri tem ne pozabimo na rokavice in zaščitno masko pred prašnimi delci," je sklenila z nasvetom Lejko Zupančeva.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta