(VEČER V ŽIVO) Kdo je sposoben moriti

Tadej Golob je alpinist, pisatelj, novinar, biograf in prvo pero domače kriminalke. Njegova dela so sinonim za kakovost, za roman Svinjske nogice je prejel kresnika. Veliki pozornosti bralcev, ki je je deležen zadnja leta, se je pred tedni pridružila tudi pozornost gledalcev; na TV Slovenija smo lahko spremljali ekranizacijo njegovega kriminalnega romana Jezero. Skrivnost, kako vstopa v um morilca, in še marsikaj drugega nam bo razkril na Večeru v živo 12. februarja.

O temi v človeški duši

Ali veste, katere so značilnosti ljudi, ki so sposobni moriti, in kako jih prepoznamo? Na Večeru v živo bomo trenutno najbolj priljubljenega slovenskega kriminalkarja vprašali med drugim, ali s pisanjem o umorih predeluje tudi lastne frustracije in temo duše, kako mu je srečanje z morilci omogočilo, da je vstopil v njihov um, in kako mu je uspelo ujeti njihov način razmišljanja, zakaj za lastno živost nujno potrebuje občutek minljivosti, ki ga preplavi kot alpinista v steni, kako se je soočal z izgubo službe, kako ga je novinarsko delo pripravilo na pisateljevanje, koliko Tadeja je v Tarasu Birsi, ali je že kdaj, zaradi različnih pritiskov in pričakovanj, pomislil, da ne bo več zmogel ustvarjati. In seveda, vprašali ga bomo tudi, ali lahko živi od pisanja.

Jezero se je kar zgodilo

Rojeni Lenartčan, ki že od študija živi in ustvarja v Ljubljani, se je podpisal pod tri naslove kriminalk s protagonistom Tarasom Birso. Ledenemu morilskemu dogajanju v Jezeru je sledilo zatohlo morilsko vzdušje v vroči poletni Ljubljani, ki ga slika v Leninovem parku, novembra lani pa je luč sveta ugledala še Dolina rož. "Jezero se je enostavno zgodilo," pravi. "Pri drugi knjigi sem čutil težo pričakovanj, pri tretji je šlo lažje, ker je bila tudi druga uspešna. Še ena stvar je, s katero sem si otežil pisanje: moji liki niso zamrznjeni v času. Razmerja med njimi se dogajajo, razvijajo. Zahtevno je hkrati peljati kriminalko, reševati primer in razvijati odnose med akterji." In tudi to, da na koncu ustvarjanja ne more brez pritiska. "Ne ravno časovnega, ampak tistega, zaradi katerega želiš, da je knjiga boljša." Več o ustvarjalnem procesu, naporih in radostih, ki ga spremljajo, bomo slišali na sredinem druženju.

Ko zakrpaš eno luknjo, se pojavi nova

V vsaki kriminalki najdemo manjše in večje napake. Tadej pravi, da ko želiš zakrpati eno luknjo, začne puščati drugje. Tovrstne luknje najdemo tudi v delih prve dame kriminalke Agathe Christie. Opazil jih je prav tako v nadaljevanki Umori na podeželju, ki jo rad spremlja. "Všeč mi je, ko vidim, da tudi ustvarjalcem te serije kdaj kaj ne uspe, vendar ne iz privoščljivosti, ampak zato, da vem, da si tudi jaz lahko privoščim kako tovrstno luknjo. Čeprav moram priznati, da je zadnja knjiga, Dolina rož, nekakšen seštevek znanja pisanja kriminalk, ki sem si ga pridobil pri Jezeru in Leninovem parku, zato se mi zdi, da je odlično uspela." Najlepši občutek zanj je, ko knjiga sama najde pot med bralce. Knjigo lahko napihneš z reklamo in tako dosežeš dobro prodajo, a če je knjiga dobra, tega ne potrebuje. "Moja založba mojih knjig ni posebej oglaševala."