Urška Mlinarič
Ustanovitev pokrajin je še zadnji veliki projekt, ki ga kljub zapisu v ustavi politiki ni uspelo uresničiti. Da bi ga lahko, je nujno, da se v nadaljnji proces, ki ga za zdaj vodi državni svet, aktivno vključi tudi vlada. Slednja bo namreč tista, ki se bo morala odreči določenim nalogam, pristojnostim in s tem tudi delu sredstev v korist pokrajin. Brez tega bi bile pokrajine le še en brezzobi uradniški aparat, ne pa pospeševalke razvoja in potrebne decentralizacije, so izpostavili razpravljavci na Večerovi sredini javni razpravi v Vetrinjskem dvoru v Mariboru.
Na slednji smo lahko slišali tudi, da bodo strokovnjaki, ki so državo v prvotnem predlogu razdelili na enajst pokrajin, prisluhnili temeljnim pripombam, ki so jih dobili s terena, in jih vgradili v zemljevid; Ljubljana bo tako v pokrajini s še 24 sosednjimi občinami, oblikovana bo Zasavsko-posavska pokrajina, Štajerska naj bi bila vsebinsko močnejša, Maribor in Ljubljana, kot največji mesti, bosta dobila poseben status, Pomurski regiji pa bodo priključene tudi občine, ki sodijo pod upravno enoto Ljutomer.
Štiri spremembe
Časovnica
4. oktober - člani širše strokovne skupine bodo v pokrajinski zemljevid vključili utemeljene pripombe s terena
17. oktober - na posvetu v državnem svetu bo predstavljen končni predlog teritorialne členitve na pokrajine, odločali bodo tudi o pripravi nabora pristojnosti in nalog ter načina financiranja pokrajin
4. november - posvet pri predsedniku republike Borutu Pahorju, na katerega bodo poleg strokovnjakov vabljeni tudi člani vlade in predstavniki političnih strank. Odločeno bo, ali bodo zakonodajni predlogi vloženi v parlamentarno proceduro
Politike in fige v žepu
Razvoj vseh
Pasti pokrajinske centralizacije
Brez vlade ne bo nič
Finančna avtonomija
"Kupil vam bom nagelj, da si ga pripnete"
Andrej Kocuvan, občan: "O lastni državi smo sanjali tisoč let, zato je čas, ko čakamo na pokrajine, relativno kratek. Bojim se, da večina politikov, ki odločajo, nima pojma o stroki. Sicer pa me zanima, zakaj pri regionalizaciji ne razmišljamo o dvostopenjskem procesu, in sicer, da bi najprej ustanovili manjše število pokrajin, denimo pet, ki bi se potem znotraj posamezne regije delile na manjše. S tem bi dosegli večjo decentralizacijo in manjšo politizacijo."
Rudi Moge, nekdanji poslanec LDS: "Poslanci so tisti, ki morajo uzakoniti pokrajine, zato bi oni morali začeti ta proces. V Mariboru bi se morale poenotiti vse stranke in sprejeti odločitev, kako v Sloveniji zagotavljati kvalitetnejše življenje. Minister Medved, vi ste na zgodovinskem položaju. Vse državotvorne stvari so že urejene, le regionalizacija je še odprta. Če vam bo uspelo izpeljati ta projekt, obljubim, da vam bom kupil nagelj, da si ga pripnete."
Anica Bidar, Gibanje Zedinjena Slovenija: "Imamo pet zgodovinskih dežel in te že imajo zgodovinske meje. Smiselno bi bilo vztrajati pri teh deželah, ljudje pa naj odločijo, kako bi jih delili v manjše pokrajine. Vsekakor mora pobuda priti od ljudi. Ob tem bi bilo dobro, da se jim dodelijo pristojnosti in način financiranja. Država se pri tem ne bo odpovedala sredstvom, le prerazporedila bo denar davkoplačevalcev."
