Urška Mlinarič
Trg dela je bolj živ kot kadarkoli prej. Raste število zaposlenih - v tretji četrtini lanskega leta je bilo zaposlenih in samozaposlenih 1,022.053 ljudi, kar je po državnih statistikah najvišja zaposlenost v zadnjih dveh desetletjih. Posledično je tudi brezposelnost na najnižji ravni v zadnjih nekaj letih. Na republiškem zavodu za zaposlovanje (ZRSZ) je bilo v lanskem letu v povprečju prijavljenih 78.474 brezposelnih oseb, od teh jih je le še od 15 do 20 odstotkov takšnih, ki so neposredno zaposljivi.
Več povpraševanja kot ustreznih kadrov
Zaradi ugodnih gospodarskih razmer se je "v številnih panogah zgodil preobrat, ki je pripeljal do tega, da je povpraševanje po kadrih večje, kot je ustreznih kandidatov na trgu. Praktično ni več področja, na katerem podjetja ne bi imela težav s pridobivanjem primernih kandidatov," ugotavlja Viviana Žorž iz kadrovske agencije Adecco, ki med poklici z višjo izobrazbo izpostavlja predvsem IT-strokovnjake, java programerje, strokovnjake za prodajo in finance ter nasploh kader s tehniško izobrazbo. Na poklicnem nivoju pa podjetja iščejo večje število natakarjev, kuharjev, ključavničarjev, skladiščnikov in proizvodnih delavcev. Trend iskanja omenjenih profilov se bo nadaljeval tudi v letošnjem letu, ocenjuje Žorževa, ki poudarja, da se bodo morala podjetja zelo potruditi, da bodo dobila ustrezne kadre. Kajti v takšnih razmerah so tudi delavci veliko bolj pripravljeni zamenjati službo in se zato sama podjetja morajo še bolj potruditi, da sploh obdržijo obstoječi kader.
Kakšne so napovedi
In kaj lahko pričakujemo v letošnjem letu? Podobno, kot izhaja iz jesenske napovedi Urada za makroekonomske analize o tem, da se bo število brezposelnih zniževalo tudi v tem letu, tudi ekonomist Bogomir Kovač napoveduje, da se bo zapolnjevanje delovnih mest nadaljevalo, vendar ne v takšnem tempu kot v minulem letu. "Ohlajanje gospodarske rasti v državah, kamor izvažamo, se bo v naših podjetjih in posledično na trgu delo začelo odražati šele čez približno eno leto," je prepričan Kovač. Tudi zato, ker se napoveduje ohlajanje, se bo trend zaposlovanje za določen čas, torej za leto, dve, nadaljeval.
O reševanju delodajalskih težav pomanjkanja delavcev pa Kovač pravi, da brez zaposlovanja tujcev, ko gre za nizko kvalificiran kader, ne bo šlo, čeprav tudi tukaj postaja vse bolj očitno, da tovrstni kader iz držav Balkana, ki je naš kadrovski bazen, če je le mogoče, veliko raje odide v druge države EU, kjer so plače višje. Visokokvalificiranim kadrom pa bi vsaj na kratki rok, kjer je to mogoče in imajo tudi sami interes, morali omogočiti, da ostanejo dlje časa v službi, ne pa, da se upokojijo, takoj ko je to mogoče. Dolgoročno pa bodo potrebne korenite reorganizacije in reforme, da nam bo uspelo zagotoviti zadosti delavcev za naš trg dela, in pri tem bodo morali biti aktivni tako država kot delodajalci, meni Kovač.
Pomurje: Struktura brezposelnih resno opozorilo
Na pomurskem trgu dela beležijo ugodne trende, saj se stopnja brezposelnosti v zadnjih petih letih znižuje. Direktorica murskosoboške območne službe zavoda za zaposlovanje Stanislava Perčič pojasnjuje, da je bilo oktobra lanskega leta v regiji 37.657 delovno aktivnih prebivalcev, kar je za 833 oseb ali 2,3 odstotka več kot oktobra 2017. Stopnja registrirane brezposelnosti je oktobra 2018 znašala 12,4 odstotka (v Sloveniji 7,9 odstotka) in je s tem še vedno najvišja med vsemi regijami. V primerjavi z oktobrom 2017 se je v Pomurju znižala za 1,6 odstotka.
