"Vedno, ko smo zapirali le za en teden, se je to kasneje podaljšalo na sedem tednov." Bojijo se, da zaprtje ne bo trajalo le 11 dni

Vida Božičko Vida Božičko
29.03.2021 15:17
Medtem ko v velikih in srednjih podjetjih v času zaprtja države ne bodo ustavljali proizvodnje, je več skrbi na strani malih obrtnikov. Najbolj so zaskrbljeni tisti v storitvenem sektorju. "Še prejšnji teden, ko smo imeli sestanek z Matejo Logar, nam je ta zagotovila, da je na naši strani in da se bo zavzela za to, da se rekreacija ne bo zaprla."
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Med 1. in 11. aprilom se ukrepi spet zaostrujejo. Zaprte bodo številne trgovine, razen nujnih. Omejeno bo zbiranje, znova pa se zapirajo frizerji, kozmetični saloni, avtopralnice, fitnesi in številne druge storitvene dejavnosti. Vsi, ki bodo morali zapreti svoje dejavnosti, pa se predvsem bojijo, da omejitve ne bodo trajale le 11 dni. "Vedno, ko smo zapirali le za en teden, se je to kasneje podaljšalo na sedem tednov," je dejal Smiljan Škarica, predsednik sekcije frizerjev pri Obrtni zbornici. "Ljudje zaradi tega zaprtja ne bodo doma, pač pa se bo vse le preselilo na črni trg. To smo že opažali v času prejšnjih zaprtij. Storitve se le preselijo na dom ali v klet," še pravi Škarica in dodaja, da ljudje pač nekako morajo preživeti. "Pomoč sicer je, a vemo, da pride prepozno. Prva pomoč pride šele po dveh mesecih, stroški pa nastanejo že prej," je še dejal in pripomnil, da takih zaostritev niso pričakovali, saj da so imeli že do zdaj zelo stroge pogoje, ki so določali, da lahko na 30 kvadratnih metrov sprejmejo le eno stranko. 

Logarjeva še prejšnji teden obljubila, da se fitnesi ne bodo zapirali

Nad odločitvijo vlade so presenečeni tudi fitnes trenerji in vaditelji skupinskih vadb. "Še prejšnji teden, ko smo imeli sestanek z Matejo Logar, nam je ta zagotovila, da je na naši strani in da se bo zavzela za to, da se rekreacija ne bo zaprla. Skupaj smo pripravili semafor, ki bi veljal za našo panogo. Zdaj je vse drugače," je dejala Maja Tasič iz Sekcije za fitnes, rekreacijo in regeneracijo. "Ne vem, kako bomo. Če bo šlo glede odpiranja in zapiranja tako naprej, bomo izgubili še tiste stranke, ki vztrajajo," še pravi Tasičeva in dodaja, da je zdaj za njih eden od vrhuncev sezone, članstvo v njihovih športnih centrih pa je takšno kot leta 2016. "Ne upam razmišljati, kaj se bo z našo panogo zgodilo, če se bo tako stanje še nadaljevalo." 

Delo od doma ali dopust?

Medtem se bodo podjetja, ki kljub zaprtju lahko obratujejo, organizirala tako, da bodo opravljala dela na daljavo. V Novi KBM tisti, ki jim narava dela to dopušča, že delajo od doma. "V obeh obdobjih razglašene epidemije smo v skladu z navodili pristojnih institucij zaposlenim, ki jim narava dela to dopušča, organizirali delo od doma," so zapisali v odgovoru in dodali, da tudi tokrat za stranke ne bo moteno izvajanje bančnih storitev, saj je to izjema v odloku. 

V Zavarovalnici Sava prav tako pojasnjujejo, da večina njihovih zaposlenih že od marca lani delo opravlja od doma, strankam pa omogočajo poslovanje na daljavo. "Glede na ukrepe, ki jih je včeraj sprejela vlada, bomo v času zaprtja države še vedno delovali na način, ki tako zaposlenim kot strankam omogoča največjo možno zaščito. Naše poslovne enote ostajajo odprte ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ, stranke pa prosimo, da se v čim večji meri poslužujejo urejanja stvari z našimi zastopniki ali cenilci na daljavo," so povedali v Zavarovalnici Sava. 

Vlada je še za obdobje popolnega zaprtja predlagala, da naj bo v državni upravi na delovnih mestih največ petina uslužbencev. Javnim uslužbencem, ki ne morejo delati od doma, priporočajo koriščenje dopusta ali ur, sicer pa zanje predlagajo napotitev na čakanje na delo. Državna uprava bo v tem obdobju izvajala le nujne naloge. Da se v tem času koristi dopust, so predlagali tudi drugim sektorjem. 

"Tako odrejanje dopusta je lahko problematično, sploh kadar to ni želja delavca," pa pravi prva sindikalistka Lidija Jerkič in nadaljuje, da na terenu sicer ni zaznati, da bi se delodajalci za to odločili. "Tisti, ki delo imajo, bodo namreč delali. Na čakanju pa bodo še naprej tisti, ki pač ne smejo delati," še pravi Jerkičeva in dodaja, da je zato ob teh zaostritvah treba podaljšati vse ukrepe, vezane na čakanje na delo, in skrajšani delovni čas. Uresničiti pa bo treba tudi pobude za subvencioniranje regresa. "To velja za tiste sektorje, ki so že mesece brez prihodkov. Taki podjetniki nimajo niti za stroške in za plače, kaj šele za regres, ki pa ga morajo izplačati," še poudarja Jerkičeva.  

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.